Waimanalo, Pali hwy, San Francisco, Washington, Amsterdam...

 

Žal pride dan, zadnji dan...Skočila sva še preko otoka na zadnje najboljše srfanje na plaži Waimanalo, se zapeljala po avtocesti Pali, ki prečka vulkanske kraterje, vrnila avto in počakala na avion. Definitivno super dan, ampak s priokusom občutka žalosti, da se končuje super dopust. Otok je fenomenalen, poln presenečenj, zelen in moder, oblačen in sončen, mavričast,...z veseljem se bova vrnila in raziskala še tisto, česar tokrat nisva uspela. Aloha.

 

 

 Zadnji trenutki na plaži in barvito nebo ob sončnem zahodu.

 

 Zadnja večerja v Pandi express in nato že San Francisco in zadnji postanek v USA, Washington.

  Čas letenja vse skupaj (Honolulu - San Francisco - Washington) dobrih 19 ur, vmes dva postanka skupaj trajajoča slabe 3 ure. Dan kasneje sva pristala v Evropi, kjer naju je prezeblo in prepihalo do kosti. 

Vzhodna stran otoka O'ahu

 
 Ker včeraj ni šlo tako, sva to izpeljala danes. Žal nisva prišla dovolj hitro na drugo stran, da bi vstopila v zaliv Hanauma, sva pa uživala ob lepotah Koko head-a, Halone blow hole-a in se ustavila skoraj na vsaki plaži; Lanikai, Kane'ohe, Kahalu'u, Ka'a'awa, Kualoa, Lanikai in na koncu v mestu La'ie. Pristala sva v Polinezijskem mestu bolj kot ne po naključju - ko sva si ogledovala trgovinice, sva se kar naenkrat znašla notri - brez plačila vstopnine. In ko sva že bila notri, sva si seveda ogledala znamenitosti vseh polinezijskih otokov; Fidži, Easter island, Samoa,..

 

  
  Body bord na čudoviti plaži Waimanalo.

 

Kailua zaliv je malo drugačen, ker plažo od parkirišča in parka ločuje velika sipina mivke - čudovito. V morju je ploščat otok - dobesedno - žal sva hitela naprej, da bi odplavala na omenjeni otok (naslednjič MUST to do :)). 

  

Prepovedane stopnice v 'nebesa' - imenujejo se tudi 'stairway to heaven' ker ležijo visoko nad obalo in nizko v oblakih. Če ti uspe priti mimo policajev, potem si res lahko privoščiš odličen trekking v višave. 

  
  

Aloha - Mahalo

Šerif, ameriška letalska baza, počitniška/stanovanjska hiša

  

Dan se je pričel tako, da sva zaspala in ni bilo po planu, kot načrtovano. Naj bi med 6 in 7 uro odrinila proti vzhodni obali, se ustavila v Hanauma bay (tu po 10:00 uri oz. že prej ne prideš več v park zaradi zasedenosti) in nadaljevala proti severovzhodu. Ampak sva zaspala in ob 7:45, ko sem si ravno pripravljala kavo in bila kot je sprva kazalo edina pokonci v celi hiši, naletela na vlom policistov in šerifa. Hiša, v kateri sva spala preko AirBnb agencije, ni bila več v lasti lastnikov, temveč v lasti banke in smo se morali čisto vsi izseliti v roku pol ure. Situacija je bila kar malo filmska in nepričakovana za jutro, in posledično je ves dnevni plan propadel. Do nekje poldneva smo bivakirali v Pancake house-u še z eno družinico, ki se jim je pripetilo isto, nato pa smo skupaj odšli v vojaško letalsko bazo. Seveda z dovolilnicami, saj sta najina nova prijatelja oba pripadnika ameriške vojaške sile. Brez dovolilnice se lahko le obrneš na poostrenem vhodu (zgodba, ki se je pripetila starejši gospe, ki je doživljala srčni napad in iskala pomoč - ker se ni pravočasno ustavila pred kontrolno točko, so dvignili betonski zid in nesrečna gospa je ob trku, umrla). Varovanje je 100% in ni možnosti, da bi prišel mimo brez dovolilnice. V vsaki bazi imajo seveda svojo lastno plažo, restavracije, trgovine, Starbuck's in podobno. Gre za veliko večje naselje, kot bi si sprva sploh lahko zamislil. In tu je edina plaža, na katero je dovoljeno prinesti alkohol, seveda pa ne v steklenici. :)

   

 Medtem ko smo bili na plaži, se je odvijalo reševanje spanja za naslednji dve nočitvi, ki sta nama še ostali. Klici in sporočila z agencijo so se približno okoli 16:45 zaključila, ko sva dobila novo nočitev za 2 noči. Iz sobe s souporabo kopalnice in kuhinje, sva se selila v predmestje Makaha, v dvonadstropno hišo. :) Hiša s tremi kopalnicami in pol, tremi spalnicami, ogromno dnevno sobo, ogromno kuhinjo, pralnico, shrambo,...zvečer sva se igrala skrivalnice po hiši, ker se nama ni dalo gledati TV-ja. Fenomenalna počitniška hiša za družine oz. večjo skupino, saj je v hiši lahko bp 8 ljudi. Dobila sva tudi dva potepuška muca, ki sta bila navajena družbe in prijaznih ljudi.

 

 Havaji so 'aloha' kot pravijo to ni le pozdrav, temveč način življenja in lahko rečem, da sva doživela 'aloha' na svojstven način. Na koncu dneva nisva obžalovala, da je plan padel v vodo, ampak uživala s pokovko in kolo na kavču. Cena nočitve v takšni hiši je med 200 in 350 EUR (odvisno od sezone).

North shore - severnih 7 milj od zahoda pa vse do vzhoda

  

Dan sva pričela z iskanjem dobrega zajtrka - Pande express. :) Najbližja domu je bila še zaprta, v Waipahu sicer že odprta, a še niso imeli ničesar pripravljenega, končno sva našla Pando v mestu Mililani - v tretje gre rado in odlično sva poskrbela za polna trebuščka pred nadaljevanjem poti proti North Shore-u. Ubrala sva pot preko sredine otoka in čez plantažna polja. Največja med temi pripadajo korporaciji Dole, katere proizvode najdemo lahko tudi na naših trgovskih policah. Ker je plantaža ena glavnih turističnih točk na otoku, je temu primerno tudi opremljena trgovina pred vstopom na plantažo in labirintom iz ananasa. Na plantažo nisva šla, ker je preveč deževalo, ogledala pa sva si razno razne izdelke, ki jih prodajajo. BTW: ananas neposredno iz plantaže stane 6USD, če ti ga zapakirajo v škatlo, dodaš še 2 USD, medtem ko v naši trgovini stane 2 EUR. Ja, razlika v ceni je visoka, verjamem pa, da tudi v svežini in okusu produkta. 

 

7 milj dolgo peščeno obalo na severnem delu otoka ali bolj znano North shore lahko raziskuješ najmanj en celi dan. Seveda predpogoj, da imaš neko motorno vozilo. Paradiž srfarjev, filmskih oblikovalcev in vseh, ki imajo radi naravo in morje. Midva sva raziskovanje severa pričela na najbolj severno zahodni točki, kjer se konča cesta ob Ka'ena pointu in če želiš na drugo stran, je potrebno prevoziti ves otok. Prva postaja je bilo, eno od mnogih letališč na otoku (mislim, da sva jih naštela 6- pa verjetno katerega izpustila), letališče Dilingham. Ostanki letal obdanih z vejevjem in kot nama je zaupal varnostnik, ki je prišel mimo preveriti kaj počneva, ostanki filmskih prizorišč. Nemalo filmov in nanizank je bilo posnetih na tem otoku in še vedno zelo priljubljena filmska postaja.  

 

 Brez postanka v parku Ka'ena bi bil greh, saj je to ena od definitivno najlepših točk na otoku - naju je očaralo. Cesto prečkajo hitri mungoti ('mongoose'), in ker so prehitri za kamero, žal nobenega ujela v objektiv. Pravijo, da so te živalice razlog, da na otoku ni nobene (res je!) kače.

 

 Haleiwa ali surfasko mesto je zagotovo najbolj turistično na severnem delu otoka. Ker gre za surfarje, je temu ustrezna tudi atmosfera - sproščena in vesela. Tu tudi največ znanih 'food truck'-ov, in v enem izmed njih sva si privoščila kalamare, svežo ribo in rakce. Sveče, okusno in začinjeno s havajsko ceno.

Waialua, Haleiwa, Pupukea beach, Banzai Pipeline, Waimea beach, Sunset beach, vse do Turtle beach sva delala krajše postanke in 'ocenila' lepote severa. Ustavila sva se malo dlje na 'želvji' plaži v upanju, da bo kljub slabemu vremenu kakšna želva prilezla iz morja. Žal se pridejo le posončit, saj tudi one ne marajo dežja. Sva pa naletela na posmrtne table v času oseke na 'morskem dnu'. Glede na ostrino teh skal, po katerih čutiš vsak del in ob tem, da te val odnese sem...je lahko hitro usodno z najmanj krepkimi urezninami, če ne hujše. :/

 

Punchbowl, Kapena fall

  Skozi džungelski gozd sva prišla do Kapena slapu, ki je kljub temu, da je obdobje zime, deloval mirno. Z najvišje pečine voda ni pršela, je pa z manjše. Tu sva se prvič srečala tudi s komarji, ki jih na obalnih predelih na srečo ni. Na poti do slapu sva naletela tudi na japonsko pokopališče in zanimive grobnice, ki izgledajo kot nekakšni sefi v večji sobi in budistični tempelj. 

 

  
 Ploščo groba dodajam zaradi zelo simpatičnega napisa - happy man. Verjamem, da je Sunny Santiago tudi po smrti srečen mož, kot je bil v času življenja...

Kot bi imela dan namenjen obiskom grobišč, čeprav je dejanski namen bil le slap in Punchbowl, ki velja za zgodovinsko mesto. Tu so množična grobišča, saj je grobov preko 34.000, pokopanih pa še več, bivših ameriških vojakov. Na vrhu je obeležje in mozaični zemljevidi vojn, ki so divjale po Pacifiku in iz katerih umrli vojaki sedaj počivajo v miru, v kraterju vulkana. Kljub temu, da je kraj turistična točka, je mir in spokoj prisoten na vsakem koraku.