dva sončka

Tahiche in Fundation Cesar Manrique, plaža Arrieta, Jameos del Agua, Cueva de Los Verdes

2011-06-28T22:32:00.020+02:00

Salinas de Janubio, Los Hervideros, El Golfo in park Timanfaya

2011-06-27T22:10:00.012+02:00

Teguise, Playa de Famar

2011-06-26T22:41:00.000+02:00

Jutranja kavica v Tiasu in nato pot naprej do Teguisa. Veliki sejem/trznica zgolj ob nedeljskih dopoldnevih je bila edina priloznost, da se to vidi na danasnji dan (v casu nasega bivanja na Lanzerote-u). Vroce sonce je kazalo svojo moc, ljudje na stojnicah pa kot bi ne bilo nic. Vajeni sonca, vajeni vetra so nasmejano promovirali in prodajali svoje izdelke. Na stojnicah je bilo moc najti skoraj vse, od slik, aloe vere, oblek, torbic, cevljev do unikatnih izdelkov in igrajocih zabic.

Pisanost trznice naju je navdusila, Patrika se posebej vmes voznja s 'kolesom'. Prvi krog je bil tako tako, drugi pa ze cisto profesionalno:)

Ujela sva tudi tekmo rokoborcev. Moji 'rumenkoti' iz Yaize, so odlicno zaceli, ampak na koncu so Patrikovi 'zelenkoti' iz TEguisa, povedli in zmagali. Patrikovo veselje nad zmago je bilo, kot bi navijal za svoj klub :) odlicno sva se zabavala...

Po nekaj urnem ogledu, kupovanju po mestu, sva se odpravila do najstarejsega gradu vseh gradov na celotnih Kanarskih otokih. Grad je bil oblegan s strani piratov, posledicno v gradu samem Piratski muzej in zaaaaaklaaaad :D.

Malcek pred mestom samim, sva sla mimo hise nekega umetnika, ki je svoj vrt 'posejal' s skulpturami, kjer je povsem v ospedju cascenje falusa. Zanimivo kaj vse se porodi v cloveskem umu in kaksne ideje ima/je imel ta stricek. Famozen pogled in vreden fotografiranja.

Pot naju je naprej vodila do plaze Playa de Famara, ker sva imela zeljo videti surferje. Surferjev ni bilo, bili pa so valovi in priloznosti za metanje in skakanje po valovih, velilko:).

Museo del Campesino je zal ze bil zaprt, zato sva si privoscila zgolj nekaj slik samega spomika, dela izpod rok umetnika Cesar MAnriquea in odhod proti Puertu del Carmen, kjer sva skocila se na vecerjo in spat.

Venezia airport

2011-06-25T22:19:00.002+02:00

Pot od doma do Benetk ni trajala dolgo, medtem ko iskanje parkirisca izven Benetk, da bi bilo malo ceneje pa kar dosti in zal neuspesno :( Na koncu smo avto pustili na letaliscu Marco Polo v Benetkah. Cakanje na let smo preziveli zunaj letalisca, na soncku in dolgcas preganjali takole:

Ob 12:40 je bil boarding time in pocasno vkrcavanje na avion.

V smeh me je spravil pilot, ki si je vzel svoje delo res na easy :)

Odneslo nas je nad oblake, let trajal 4h in 10 min in bil dokaj miren, brez vecjega premetavanja med oblaki. Z zamudo smo prileteli po nasem casu ob 18:25, medtem ko po casu, ki velja na Kanarskih otokih ob 17:25. Zunaj letalisca smo se postavili v kolono pred okence GoldenCar-ja, kjer sem prevzela avto. Najem avtocka (fiat panda s klimo) za en teden ceneje kot najem kolesa :) Sport tu na otoku je luksus in temu primerno visoko cenjen ;). Z malo krajsimi ovinki smo koncno nasli ulico Finlandia ( :)), kjer se nahajajo apartmaji Los Tulipanes. Tedenski najem apartmaja v velikosti 40kv.m stane preko spletnega bookiranja 167€. Utrujenost po celodnevnem prevazanju, nas je samo se stresla v bazenck pred apartmajem in nato v posteljo.

Kanarski otoki- LANZAROTE

2011-06-23T19:49:00.004+02:00

tale prečudovit biserček sredi vulkanskih kamnin in še kaj se bo našlo na poti odkrivanja enega iz skupine kanarskih otokov, ki je dobil ime po Genoveškem pomorščaku Lancelotto Malocellu. Lancelotto je pristal na otoku že v zgodnjem 14.stoletju....Tudi midva bova otok v velikosti skoraj 846 kvadratnih km raziskala do njegove najmanjše potankosti...Začela pa bova bolj sodobno in sicer bo najin pristanek z avionom in ne ladjo, in sicer na letališču Arrecife.

jupiiiii jeiii gremo raziskovat :D

praznovanje novega leta

2011-01-01T11:43:00.001+01:00

Ob 20:00 sva se odpravila iz hotela proti centru, najprej na večerjo in potem sva kot večina ostalih hodila po Vaci utci gor in dol, do trga Vörösmarty, pa malo do Donave in po promenadi...vse tja do 00:00.

Takrat sva odprla šampanjec in nazdravila novemu letu 2011!!!

ogromno ljudi je prišlo ob Donavo...

HaaaaaaaPPPPPPyyyyyyyyyy NEw YEAR!!!***!!!!****!!!!****!!!!!****

31.12. zadnji dan leta 2010

2010-12-31T20:57:00.001+01:00

Zadnji dan v letu 2010....kot večina sva se tudi midva najprej podala v trgovino- bolj kot po nakupih, bolj iz same radovednosti....Od Keletija dobrih 5 minut peš in že sva prispela v ogromni nakupovalni center Arena. Veilko tujcev, od teh pretežno naši južni sosedje, po jeziku sodeč, bi rekla Hrvati. Gotovo v pričakovanju, da bodo naleteli na ugodnosti, so bili presenečeni- in vsi praznih rok odhajali ven. Največ ljudi je ta dan nabrala živilska trgovina Tesco (ala naši Mercatorji, Špari ipd). Tu so bile kolone pred blagajnami do konca vrst, cca 10- 15m. Pred vsako. Midva sva rabila samo kruh in sva čakalaaaa....so pa ljudje umirjeni, ne glede na čas, ko vsi želijo ujeti tisto zadnjo minutko, niso živčne razvaline kot doživiš npr. v Leclercu.

Midva sva po nakupu, odšla v mesto. Imela sva še nekaj stvari za pogledat in seveda je bilo treba iti tudi na kosilo. Zavila sva v Tao fandian, kitajsko restavracijo. Jedla in se najedla za zgolj 1540 Ft- ugodno! In še malo smo shuohua;)) je prijalo za dušo....Ko sva zaključevala s kosilom, sva slišala kar nekaj siren, postajalo je vse glasneje zunaj in ko sva prišla ven, sva ugotovila zakaj. Točno pred mestno tržnico, kamor sva bila namenjena, pa naju je lakota prehitela in peljala najprej v restavracijo, se je zgodila nesreča. Glede na to, da so stali tramvaji in bile streščene po tleh vrečke, rešilec pa je že odpeljal, sva nekako sklepala, da je bil zbit pešec.

Lakota je na srečo preprečila, da bi direktno videla kaj se je zgodilo, na nesrečo pa povzročila, da je bila že toliko ura, da se je tržnica zaprla (danes prej, ker smo seveda 31.12. in sicer ob 15:00). Zato sva odšla proti najini naslednji točki, t.j. sinagogi. V vsej svoji mogočnosti se razteza v višave na Dohany ulici. Bilo je že zaprto, ogledala sva si zunanjost. Čudovita je...

Namakanje v termalni vodi 30.12.

2010-12-30T22:10:00.008+01:00

Danes sva za začetek naredila kratek sprehod proti mestnemu parku, kjer naj bi si ogledala mestno tržnico, ampak je nisva našla...no nisva si dala veliko duška pri iskanju, ker je bil bolj zanimiv bus na elektriko:).

Skočila sva nanj in se peljala par postaj, skošila dol pri Trgu junakov. 36m visok steber, na vrhu le-tega kip nadangela Gabrijela...in ostali kipi, dovršeni, ogromni, lepi....

Pot naju je naprej vodila proti Deak Ferenc trgu. Vstavila sva se z namenom, da si greva ogledat parlament, pa sva vmes naletela na baziliko Sv.Štefana. Dograjena leta 1905, po tistem, ko se je prvotna kupola med nevihto porušila.

Notranjost menda lahko sprejme 8000 ljudi, čemur bi lahko verjela, saj je res ogromna in "okrancljana" da te kar zaslepi:)

Odpravila sva se proti parlamentu, ampak kolona ljudi, ki je čakala na vstop, naju je odvrnila in obrnila. Šla sva si raje pogledati muzej podzemne želenice, ki se nahaja v podhodu postaje Deak Ferenc, hkrati v enem izmed prvotnih železniskih tunelov. Tule bi se šli lahko igrico "Ali veš?".. da je Budimpešta prva država, ki je imela na evropski celini podzemno!?! Ja! Leta 1896 je bila končana prva proga in sam Franc Jožef I se je peljal z njo. Patrik je pa poziral:)

Zadosti ogledov, načrtnih in kasneje nenačrtnih- padla je odločitev, da se greva namakat v termalni bazen. Ob četrtkih naj bi bile happy hours v Gellertovih toplicah, zato sva šla direktno tja...polovična cena- ITAK:) hja, pa to že ni držalo...to kar je objavljeno na internetu vemo turisti, prodajalka na okencu, je pa mrtvo hladno rekla: "No, previous years"...Saj bi človek protestiral, pa ni vredno, ker prvo kot prvo angleščina ni ravno jezik, ki bi ga obvladovali in obvladali, drugo pa, kaj bi delali vrsto se daljšo, kot je že bila. Plačala sva 6000 Ft, kar je v evrih cca 24e. Ne dajo oni kaj dosti na to, ali je cel dan, ali zgolj popoldan- (znajo se iti pravi turizem:))

Tudi toplice, kot smo jih mi vajeni s par desetimi bazeni, tobogani, savnami, solariji ipd., to v njihovem pomenu besede, niso. Dva bazena, en malo večji in drugi, ki bi mu lahko rekli malo večja kad. Le-ta natrpan, da se počutiš kot sardela v konzervi...seveda, saj ima tu voda 36stopinj.

Namakala sva se tudi midva...pregrela čisto vse delčke svojega telesa, vsak kvadratni mm kože in se pregreta vrnila proti hotelu. Navkljub -7 stopinjam, kot jih je kazalo zunaj, naju prvič za spremembo ni čisto nic zeblo- kot kaže je bila cena vstopnic več kot vredna:) Chop chop na metro 3, metro 2, bus 173, seveda vmes še en McDonalds (brez tega ne gre, če ga Patrik zagleda) in hotel. Ponovno sva se potepala več kot pol dneva, saj je bila ura že 21:00 ko sva se vrnila nazaj....We love BudaPest

29.12.2010 vzpon na Grajski hrib

2010-12-29T14:03:00.000+01:00

Dopoldanska odprava proti Vörösmarty trgu in od tam naprej z dvakratnim pogledom na zemljevid, mimo Roosveltovega trga do Verižnega mostu- Széchenyi. Prvi most, ki je povezoval bregova Bude in Pesta, zgrajen že v 19.stoletju. Detajli so dih vzemajoči in mogočna leva ti govorita, da sta bili moč in vztrajnost potrebna, da so most zgradili in da stoji v vsej svoji mogočnosti. Prečkati Donavo preko tega mostu je nekaj posebnega.

Na drugi strani, se je že dvigal grič, na katerem je slavna Grajska četvrt, oziroma Grajski hrib. Bi sicer se povzpela nanj po stopničkah, vendar sva se odločila, da se do vrha kar zapeljeva z vzpenjačo. Siklo- ni najdaljša pot, ti pa nudi lep razgled, seveda še lepšega, če je tudi za to primerno vreme. Nisva imela sreče, da bi sijalo sonce. Pot navzgor je za odraslo osebo 840Ft, otroška karta pa stane 520 Ft.

Grajski hrib...

2010-12-29T14:00:00.002+01:00

Na vrhu se že raztegovala Kraljeva palača, zgrajena v srednjeveškem slogu (končana leta 1424). Bivši sedež vladavine Sigismund, je pridobival na svoji končni podobi še skozi vse naslednje vladarske veljake, med drugim je to bil Matija Korvin, Turki, Habsburžani.

Detajl na vratni kljuki in kip zmaja

2010-12-29T13:59:00.000+01:00

Grajska četrt je celo srednjeveško mesto, dolgo dober kilometer in pol, ter široko pol kilometra. Midva sva se ustavila in bolj podrobno ogledala Matjaževo cerkev, Ribiško trdnjavo/obzidje in Marcipanov muzej:)

Matjaževa cerkev

Ribiška trdnjava in kip Sv.Štefana

krokar in marcipanov muzej ;) - mnjaaaaaaaaaami smrkci...

West End

2010-12-29T12:41:00.000+01:00

Ker sva bila tako hitro naokoli z ogledovanjem znamenitosti po najinem planu, sva se odpeljala do Nyugati železniške postaje. Tam je eden izmed največjih, prvih nakupovalnih centrov v Budimpešti; t.j. West End. Najrazličnejše trgovine, restavracije spodaj, zgoraj igralnica, na terasi sami, pa drsališče, ja! Neverjetno kaj si ne domislijo in izkoristijo max prostor. Na stotine trgovinc (Adidas, Zara, C&A, Bershka,Vodafone, Philips, DM...) in številni lokalčki, slaščičarne, zlatarne, fast foodi, nekaj bank...ni da ni...vse to v samo treh nadstropjih, če ne štejem zgornjega, kjer je kino in zabavišče.

Si misliš, da tega ne moreš predelati v enem dnevu, pa je vse tako na easy urejeno, da če ne greš ravno v vsako trgovinco, si lahko v centru skrajšaš čas in opraviš res hiter nakup. Ne rabiš delati kilometrov, da prideš iz ene na drugo stran, se pač samo zapelješ dol in to je to.

Pogrešam tu doma take shopping centre, centre ki gredo v višino in ne samo dolžino&širino (da ti že skoraj noge odpadejo, ko greš samo po kilo kruha)

drsališče na vrhu,
igralnica z raznoraznimi avtomati.

BuuuuuuuuuuudaPesta

2010-12-28T19:30:00.007+01:00

Jeeeeeeiiiii.....Deli Pu, zahodna železniska postaja v Budimpešti, sedaj je potrebno samo še priti čez reko Donavo in do hotela....Takole sva nasla podzemno železnico-metro in se odpeljala do vzhodne železniske postaje Keleti, od tam naprej z avtobusom številka 5. Sva bila v pol urce že v hotelu-kot bi ne bila prvič v tem dvomiljonskem mestu:)

Ker sva bila tako nenormalno hitra v najdenju pravih, najhitrejših povezav od železniske do hotela, sva imela še ravno prav časa, da sva skočila v osrčje mesta na trg Vörösmarty, kjer je bil zadnji dan Božičnega sejma.

Sva si ogledala stojnice in najbolj dišeča je bila tista s klobasami:) Klobasa, sicer velika, sočna in z dodatkom gorčice, kosom kruha, stane 5e, ampak vredna te cene. Zmazala sva jo tako hitro, kot so padale snežinke:) Polna želodcka, zmrznjena noska, bilo je zadosti za prvi dan...

Na poti od Kranja do Budimpeste

2010-12-28T19:11:00.000+01:00

Ob 7:50 naj bi imela vlak iz Kranja proti Ljubljani, vendar je Jeseniski vlak imel zamudo in prispel je komaj 15 cez, v Ljubljano pa sva prisla 3 minute do odhoda vlaka za Budimpesto?!?! Nisva imela casa iti v podhod in spet gor, zato sva kar poskakala cez tire in v trenutku, ko sva se vkrcala na vlak IE 247, je le~ta odpeljal. Temu bi se lahko reklo sreca v nesreci, saj bi v nasprotnem morala na naslednji vlak cakati kar en cel dan...

Vesela, da sva uspesno na vlaku, sva se razkomotila v kupeju in zacela kramljati, kam, kdaj, kako bova sla...Na poti seveda ni bilo dolgcas, cetudi je sama voznja trajala 9 ur.

2010-12-27T22:16:00.000+01:00

Zdaj pa zares...zadnja noč v tem letu v domači postelji, jutri..... bova spala na levem bregu Donave, v penzionu Dominik;)
Tale slika je 'sposojena', kmalu sledijo unikatne...wiiiiiii

VESELE PRAZNIKE

happy Holli

2010-03-03T05:54:00.005+01:00

28-ega februarja smo tudi mi praznovali hinduisticni praznik Holli, ki ga praznujejo hindujci, sikhi in budisti. Praznujejo ga v zakljucku zime, na zadnjo polno luno po luninem koledarju. Praznovanje hollija je preprosto in sicer gre takole: ...hehehe...metanje barvastega praska, ali obarvane vode, v druge.
Komaj smo nasli trgovinico, kjer praska se ni zmanjkalo in ga kupili, ter se pridruzili gruci ljudi, ki se je napotila proti templju...blizje smo bili, bolj smo bili tudi mi obarvani (skoraj ni bilo delcka koze, ki bi ne bil obarvan, razen pod obleko). Barve so neke naravne barve in znacilnost le-teh, da jih ne spravis iz obleke, s koze pa je slo edino z dobrim pilingom (pesek in morje). Tukaj se ena slikca iz zacetka, ko se ni bilo metanja:) in trgovinica, kjer smo nasli barve...

Cirkus na plazi

2010-02-24T13:51:00.003+01:00

Ko sva se vracala iz voznje po recnem kraku, in s kosilca, sva naletela na 'cirkus' na plazi...ena mala je zvijala roke in noge tako, da ti je pognalo vse kocine pokonci in potem za piko na i hodila po vrvi na tak in drugacen nacin...eco tu so fotke:

Recni del in voznja s colnom

2010-02-24T13:31:00.003+01:00

Danes zjutraj sva naredila 'kratek' sprehod po plazi, do otocka, ker je bila ravno oseka in potem se kratki izlet s colnom po reki. Obcudovala mangrove, kormorane in nekaj drugih recnih ptic, ter preproste ribiske vabe, ki jih nastavijo in se raki ter tudi ribe same ujamejo...res dober nacin, kako lahko in preprosto priti do morske hrane.

sobica-bungalov:)

2010-02-24T13:00:00.002+01:00

Sobica, bungalov, ki naju na noc pride 600Rp in je prva ob plazi, tako da dva velika skoka in sva v vodi:)

Palolem beach

2010-02-23T09:21:00.004+01:00

Pa sva prispela na najjuznejsi predel Goe...in glede atmosfere, ki je tukaj, tudi najlepsi zaliv, prelepe hiske ob plazi, odlicna hrana,...skratka vse naj naj. Odlocitev je padla, zadosti busev, dosti tuk tukcev, tu ostaneva toliko dolgo, kolikor seveda mogoce. Hiska je cisto na plazi, z balkonckom, nasproti restavracije- narocilo sprejmemo kar z balkoncka in prinesejo tudi;) le kaj bi si se lahko kdo zelel?
Danes zjutraj sva vstala navsezgodaj, ob 06:00, ker sva ob soncnem vzhodu na ribiskem colnu odjadrala na morje, gledat igro delfinov. Prelep pogled na vzajajoce sonce, medtem ko zal pri delfinjih skokih iz vode nisem bila ravno uspesna s slikanjem:( so malce prehitri...:)nekaj 'uspelih' slikc:

Tu pa so najlepsi posnetki soncnega vzhoda danes zjutraj ob 6:45

nekaj soncnih zahodov

2010-02-23T09:00:00.003+01:00

Osrednji del Goe- Colva beach

2010-02-21T16:47:00.004+01:00

Sicer je bilo v nacrtu, da greva cisto na jug Goe, vendar pa se je ura nagibala proti veceru in da ne bi iskala sobe ko bi bila tema, sva se ustavila v Margao-u in od tam skocila (no odpeljala z buskom za 10Rp) do Colva beach. Plaza ulala naju je prepricala in ne bova ostala samo en dan, ampak kar malo podaljsala:) Plan se spreminja iz dneva v dan...hehe...sobo imava sicer v srciki mesteca---iiii shopping:), vendar pa se bova jutri preselila v tisto, ki je 100m od morja:) verjeti ali ne, se ugodnejsa je in takoj zraven restavracija na plazi z odlicno ledeno kavo! Tu v Goi vsaj poznajo kavo in koncno po skoraj enem tednu v Maharastri, tudi moj glavobol izpuhtel (kava dela cudeze:))
Ljudje v teh mestecih tudi cisto drugacni, bolj turisticno usmerjeni, veliko manj tistih, "please photo with me", ceprav lahko s koticki oces na plazi ujames, kako te na skrivaj slikajo:0)
Slikice s plaze:

Goa-severni del

2010-02-19T17:11:00.003+01:00

Iz tiste 'prave' Indije sva se preselila v sicer indijsko drzavico Goa-o, ki pa ni vec tista ista Indija, kot je v drugih drzavicah, npr. Maharastri, kjer sva bila prej. Ugodna sprememba, posebej se, ker lahko kadarkoli skociva v morje:)
Spiva pri eni triclanski druzini, ki oddajajo sobe, sharajo kuhinjo...se ze skoraj pocutiva cisto domace:) in hcerka je kar malo zalostna, da ne moreva ostati dalj casa.
Te dni sva s skuterjem raziskovala bliznjo okolico, vceraj cisti severni del Goe, danes pa sva se odpeljala v centralno Goa-o do Panjima. A glej ga zlomka, ko sva preckala glavni most, policijska patrulja...cez prvo sla ok, pri drugi pa so nama pomahali. Na sreco imela s seboj izpit in mu hitro pricela kazati, da imam izpit tudi za motor in da ni blema, da voziva lepo pocasi, ipd...policaj se je samo smehljal in prikimaval, ter z zanimanjem ogledoval mojo voznisko. Se posebej se je poglobil v sliko in drzavo, ter potem razlozil, da ni problem, ampak da bi morala imeti celado. Po mestu rekel, da lahko brez, po avtocesti ne:) No, ce bi jo dobila, ko sva rentala skuter, bi jo ze imela in mu to tudi veselo povedala, pa je rekel, da bo vseeno napisal kazen in naj potem ta list obdrzim, da velja cel dan- se pravi, ce me se kaka patrulja ustavi, samo pokazem in je ok:))) mi je slo posteno na smeh, se sploh, ko mi je povedal koliksna kazen sploh je....100Rp (to ni 2E)...placala, spravila listek in odbrzela naprej. Panjim kot mesto pisan, prijazni ljudje, in pa gromozansko vrooooce, tako da sva takoj, ko sva si vse pogledala, kar imela v planu, odbrzela proti plazam. Sla do Baga beach, kjer je Patrik dobil tatoo na lopatico in potem se na Calanguta beach, kjer pa sem si jaz kupila nove japanke, saj so mi stare sle na pol:) (bremzanje z nogo...hahahaha). Po osvezilnem kopanju, se hiter stop na slavni Anjuna beach, ki resda spominja na case hipijev in nato proti domu, na vecerjo k Patricku- Sunrise restaurant. Cokoladne palacinke, za zgolj 2E in mnjami lassi...
tu pa se nekaj slikic:

Kohlapur

2010-02-16T09:02:00.003+01:00

Prejsnja objava vidim, da je bila ravno toliko uspesna kot internetna povezava...ker je veliko Korejcev, Japoncev po teh koncih, je bila tudi tipkovnica prirejena njim in ceprav je ob mojem odhodu bilo vse normalno berljivo, opazila sedaj, da so sami kvadratki....doma poskusila obrniti te kvadratke v normalne crke:)
Sva takole...pripotovala do skoraj Goe, malo spremenila nacrt poti. Vcerajsnji plan je se bil, da se ustaviva v Pone-i, vendar pa informacije, da je ravno bil en teroristicni napad tam in kar nekaj mrtvih, ter tudi to, da nic kaj konkretnega za videt, sva se v Aurangabadu zvecer vsedla na avtobus sleeper in pripeljala v Kolhapur. Vse super fino fajn...ampak glej ga zlomka, tukaj govorijo anglesko ne sploh in pol se zmeni kaj, ce se mores:):):) Bolj ali manj se morava znajti po svoje- no, na sreco sva v tem dobra:)
Nekaj slikic od danes najprej, potem pa obvezno, upam, da bo slo se iz Aurangabada- jame, tempelj, kjer si lahko za trenutek ala Indiana Jones...
Tole danes je z jezercka, kjer sva si privoscila malo za telovadbo (kot bi me ze ne bolele od vceraj noge, ko sva lezla v hrib) in bolj za sprostitev...Ob jezercku cudovit hotel iz obdobja anglezev, a na zalost ze malce razpada...

Daulatabad

2010-02-15T16:50:00.000+01:00

Dan sva si popestrila s plezanjem na hrib in obzidje. Skoraj tisoc stopnic do vrha, po rovih z na stotine netopirjev in temu primernim vonjem, naju je vzpon pripeljal do precudovitega pogleda nad gorovjem Gati. Da je bil vzpon lazji, so poskrbeli solarji, katerim je bilo za nasmeh na ustih dovolj stisk roke in glasen 'Hello', ter vevericke in opice. Seveda tudi ni manjkalo tistih "please photo with me" :)...Spoznala sva veliko ljudi, ampak njihova imena niso ravno lahka za zapomnit, verjetno tudi oni ne vejo vec najinih, tako da ne bo slabe vesti :O)
Tukaj se nekaj slikic:

Monkeys:)

2010-02-14T16:32:00.001+01:00

Pred vhodom v jame sva se poigrala z opicami...

Aurangabad

2010-02-14T16:15:00.000+01:00

Ellora caves, kjer sva za trenutek lahko postala ala Indiana Jones in tukaj slikice...

Ｍｕｍｂａｉ　ｔｏ　Ａｕｒａｎｇａｂａｄ

2010-02-13T16:23:00.000+01:00

Ｍｕｍｂａｉ－　ｍｅｓｔｏ　ｄｉｖｅｒｚｉｔｅｔ．．．ｏｄ　ｌｅｐｅｇａ　ｄｏ　ｕｍａｚａｎｅｇａ，ｏｄ　ｐｒｉｊａｚｎｅｇａ　ｄｏ　ｖｓｉｌｊｕｊｏｃｅｇａ，　ｏｄ　ｍａｌｉｈ　ｋｏｓｅｖ　ｚｅｌｅｎｉｃ　ｄｏ　ｐｒｏｓｔｒａｎｉｈ　ｂｅｔｏｎｓｋｉｈ　ｓｔａｖｂ．　Ｍｅｓｔｏ，　ｋｉ　ｔｉ　ｊｅ　ｌａｈｋｏ　ｖｓｅｃ，　ａｌｉ　ｐａ　ｇａ　ｓｏｖｒａｚｉｓ，　ｚａ　ｋａｊ　ｖｍｅｓ　ｓｅ　ｂｏｌｊ　ｔｅｚｋｏ　ｍｅｓｔｏ　ｎａｊｄｅ．　Ｎａｊｕ　ｊｅ　ｎａｊｂｏｌｊ　ｓｏｋｉｒａｌａ　ｓｔｅｖｉｌｃｎｏｓｔ　ｌｊｕｄｉ，　ｋｉ　ｓｏ　ｓｐａｌｉ　ｎａ　ｕｌｉｃｉ，　ｏｂ　ｇｌａｎｉｈ　ｃｅｓｔａｈ，　ｋｉ　ｓｏ　ｓｉ　ｚｏｂｅ　ｋｒｔａｃｉｌｉ　ｎａ　ｐｌｏｃｎｉｋｕ，　ｎａｓｍｅｊａｌｏ　ｐａ　ｎａｊｂｏｌｊ　ｂｒｉｔｊｅ　ｏｂ　ｃｅｓｔｉ．　Ｎａ　ｏｇｒａｊｉ　ｏｇｌｅｄａｌｃｅ，　ｖ　ｋａｔｅｒｏ　ｓｅ　ｋｏｔ　ｓｔｒａｎｋａ　ｌａｈｋｏ　ｐｏｇｌｅｄａｓ　ｉｎ　ｂｒｉｖｅｃ　ｚ　ｖｓｏ　ｓｖｏｊｏ　ｕｓｐｏｓｏｂｌｊｅｎｏｓｔｊｏ　ｏｄｓｔｒａｎｊｕｊｅ　ｂｒａｄｏ－　ｐｒｉｍｅｒｎｏ　ｚａ　ｖｓｅ，　ｋｉ　ｓｏ　ｂｏｌｊ　ｌｅｎｏｂｎｉ　ｐｒｉ　ｔｅｍ：）
Ｉｚ　ｍｅｓｔａ　ｓａｍｅｇａ　ｓｖａ　ｓｅ　ｚｅｌｅｌａ　ｋａｒ　ｎａｊｈｉｔｒｅｊｅ　ｏｄｐｒａｖｉｔｉ　ｎａｐｒｅｊ，　ｖｅｎｄａｒ　ｊｅ　ｂｉｌａ　ｚａｍｕｄａ　ｌｅｔａ　ｉｎ　ｓｖａ　ｐｒｉｓｐｅｌａ　ｕｒｏ　ｉｎ　ｐｏｌ　ｋａｓｎｅｊｅ，　ｋｏｔ　ｂｉ　ｍｏｒａｌａ，　ｚａｔｏ　ｓｏ　ｓｅ　ｔｕｄｉ　ｎａｄａｌｊｎｉ　ｐｌａｎｉ　ｍａｌｏ　ｓｐｒｅｍｅｎｉｌｉ．Ｐｒｖｉ　ｎａ　ｖｏｌｊｏ，　ｊｅ　ｂｉｌ　ｖｌａｋ　ｏｂ　13：50　ｄｏ　Ａｕｒａｎｇａｂａｄａ　ｉｎ　ｚａ　ｔｊａ　ｓｖａ　ｓｉ　ｔｕｄｉ　ｖｚｅｌａ　ｋａｒｔｉ．　Ｃａｓａ　ｊｅ　ｂｉｌｏ　ｖｅｌｉｋｏ　ｖｍｅｓ，　ｚａｔｏ　ｓｖａ　ｓｌａ　ｄｏ　Ｃｏｌａｂｅ　ｉｎ　ｓｉ　ｍａｌｏ　ｏｇｌｅｄａｌａ　ｔａ　ｐｒｅｄｅｌ　ｍｅｓｔａ．　Ｖｓｅｃｎｏ　ｚｇｏｌｊ　ｎａ　ｔｒｇｕ，　ｐｒｉ　ｖｒａｔｉｈ　Ｉｎｄｉｊｅ　ｏｚ．　ｎａｓｐｒｏｔｉ　ｈｏｔｅｌａ　Ｔａｊ　Ｍａｈａｌ，　ｖｓｅｐｏｖｓｏｄ　ｄｒｕｇｊｅ．．．ｕｆ．．．ｐｒｅｖｅｃ　ｕｍａｚａｎｉｊｅ，　ｐｏｓｔｅｎｏ　ｐｏｖｅｄａｎｏ：）
Ａｕｒａｎｇａｂａｄ　ｐｏ　７　ｕｒａｈ　ｖｏｚｎｊｅ　ｚ　ｖｌａｋｏｍ　ｉｎ　ｉｓｋａｎｊｅ　ｈｏｔｅｌａ　ｎａｊｕ　ｊｅ　ｋａｒ　ｕｔｒｕｄｉｌｏ，　ｐａ　ｊｅ　ｂｉｌｏ　ｖｒｅｄｎｏ．　Ｎａｓｌａ　ｐｒｉｍｅｒｅｎ　ｈｏｔｅｌ，　ｄｏｂｒａ　ｌｏｋａｃｉｊａ，　ｏｄｌｉｃｎｅ　ｒｅｓｔａｖｒａｃｉｊｅ　ｖ　ｂｌｉｚｉｎｉ．Ｐｏ　ｓｐｒｉｎｇｒｏｌｌｓｉｈ　ｉｎ　ｄｖｅｈ　ｏｄｌｉｃｎｉｈ　ｍｉｌｋ　ｓｈａｋｅｉｈ，　ｓｖａ　ｓｅ　ｓｐｒａｖｉｌａ　ｓｐａａａａｔ．．．．ｚｅ　ｔｏｌｉｋｏ　ｕｔｒｕｊｅｎａ，　ｄａ　ｓｐｌｏｈ　ｎｉｓｖａ　ｖｅｃ　ｃｕｔｉｌａ　ｕｔｒｕｊｅｎｏｓｔｉ，　ｋｉ　ｊｅ　ｐｒｉｓｌａ　ｚａ　ｎａｍａ，　ｋｏ　ｓｖａ　ｓｅ　ｕｌｅｇｌａ　ｖ　ｐｏｓｔｅｌｊｏ．

　

nad　oblaki

2010-02-12T16:03:00.001+01:00

Tole　naju je　pricakalo, ko smo se dvignili nad oblake...precudovit pogled na tisocake in toplina soncka...

India

2010-02-09T12:07:00.005+01:00

Bangkok

2009-03-07T14:28:00.003+01:00

Danes zjutraj smo po deveturni voznji z vlakom prispeli v Bangkok. Voznja sama ok, vendar pa je klima tako mocno hladila, da smo vsi bolani, pa ceprav smo bili pokriti z dekami...Nikakor niso hoteli zmanjsati, ali ugasniti klime. Smo krepko kleli cez cel sistem...

Bangkok sam po sebi lepsi, kot smo pricakovali; cistejsi, mirnejsi. Templjev je ogromno,

in danes sva s Patrikom naredila turo po najvecjih znamenitostih. Naleteli smo na dan, po besedah domacinov, rojstnega dne BUDE in tako smo imeli tuk tuke zastonj, seveda pod pogojem, da si gremo ogledat ali srebrarno ali krojarno. Drugace povedano, za nekaj svojega casa, si dobil cenejsi prevoz. Namrec v vsaki tej 'trgovini' so nas na lep nacin vrgli ven, takoj ko so opazili, da nismo kupci....cene so parkrat visje, kot v normalnih trgovincah ali na ulici. Tudi sicer Tajska ni vec ravno tako zelo cenovno ugodna, kot je bila vcasih. Azija se na veliko razvija in cene rastejo. Domacini se spreminjajo skupaj z razvojem in prijaznost, ki je bila vcasih, na zalost izginja. Ostaja pa vreme:) vroce, soparno, smogasto:)....Sedaj se en bananin milk shake, potem pa spat po dooooooolgem dnevu, ki se je pricel ze ob 5:40, ko smo prisli na Hualampong postajo.

Koh Phangan v slikah

2009-03-07T14:15:00.006+01:00

kuza gleda soncni zahod na 'nasi' plazi

plaza Haad Rin (sunrise beach)

view point

gorata cesta na otoku...klanci 15 in 20%

elephant trekking v dzungli

dzungla

ring za thai boxing na vrhu gore;)

'domaca zival'

ribiske ladje

tempelj na otoku

Koh Phangan

2009-03-04T16:04:00.005+01:00

Sva pristala na otocku, po dolgem potovanju. Iz Kanchanaburija sva sla na avtobusno postajo, kjer so naju gledali, kot bi padla z lune (razlog: bila sva edina tujca na celi postaji). Dvourna voznja naju je pripeljala do Ratchaburija, kjer sva si kupila karti za vlak do Surat Thanija. Bil je kar problem kupiti karti, saj je to mesto, ki ne vidi veliko tujcev in posledicno ne znajo anglesko. Da sem stricku na postaji razlozila, da rabiva eno odraslo in eno otrosko karto, sem morala narisati, da so razumeli:) veliko smeha ob tem:)).
Vlak....se pelje...se pa tudi veliko ustavlja, ceprav po samem voznem redu, naj se ne bi...Itak smo na cilj prisli z enourno zamudo, ampak ok...prisli smo:). Tam sva vzela preko Songserma karto za ladjo v kombinaciji z busom, ki pelje do piera Don San in nato s hitro ladjo na Koh Samui in Koh Phangan. Karta je prisla 430B, tukaj ko smo danes gledali v pristaniscu..hehe...stane pa 380B: seveda mora agencija nekaj zasluziti.
Na otoku smo se dobili z Nino, Majo, Zigom in skupaj prvi dan polenarili na precudoviti plazi. Prava rajska plaza, smo jo poimenovali:) V Laemson-u ponujajo tudi izlete in vceraj smo sli na snorkel trip. Od 11:00 pa do 17:00 smo bili na ladjici oziroma v vodi- superca. Ribic ulala, od jegulj do igel in seveda se veliko pisanih tropskih ribic. S kosckom ananasa, jih je bilo okrog nas na stotine.

Danes pa smo rentali motorcke in sli malo naokoli po otoku. Sprva smo se zanimali za pot do Bangkoka, nato pa sli do slapov, ki zaradi suheha vremena nimajo kaj dosti vode. So pa ceste adrenalinske, tiste ob obali- gor, dol, ovinki....kar malo spooky voziti po njih:)
Zvecer pa trznica, kjer ni, da ne bi bilo; vsaj kar se hrane tice......
ena slikica za okus:))

Kanchanaburi

2009-02-28T14:56:00.006+01:00

Dva dneva polna aktivnosti, bi lahko rekla za vceraj in danes. Vceraj sva spremenila najino prevozno sredstvo in sla iz klasicnega kolesa na motorizirano kolo, najela skuterja za 150BHT in se odpeljala proti templju, kjer imajo menihi tigre. Pred dvemi leti so jih imeli 10, sedaj jih imajo 38 in temu primerno, je visja vstopnina/ 500BHT (v Lonelyu 2007 se vedno 300), poleg tega je too much skomercializirano. Pricakovala sem tigre in menihe, videla sicer ze ja, tigre, menihe celo 3 in gruco Americanov, ki 'pomagajo'...Obisk templja definitivno pod pricakovanji, je pa vseeno lepa izkusnja biti ob tigru in ga drzati za taco:).

Danes sva sla iz motorja na kombi, organiziran izlet. Sli smo kar na nekaj tock, slap Saiyok, Hellfire pass (muzej in proga v kanjonu, ki je bila zgrajena med drugo svetovno vojno), jeza slonov, bamboo rafting, jama, vlak in most na reki Kwai. Od 8 zjutraj in do 18, tempirano ves cas. Odlicen izlet, predvsem adrenalinski del...hehhe...na slonu je bilo zabavno, ko je sel po klancu gor in dol, po vodi...nasmejali smo se posteno. Se vec smeha pa je bilo na bambusovem splavu, ki smo ga sami kontrolirali. Prilagam sliko, ki pove najvec, ko sem bila prepricana, da se bova prekucnila;))). Tudi jama in vlak sta bila ulala, se posebno hoja po tirnicah, ki peljejo po lesenem mostu ob soteski.

Naj slike povejo svoje...

Ayuthaya- slike

2009-02-26T11:50:00.003+01:00

1. Wat Matharat

2. Wat Matharat

3. sloni

4.Wihaan Mongkhon Bophit

5. Wat Phra Si Sanphet

6. Pokopalisce

TAJSKA

2009-02-26T11:35:00.003+01:00

Vceraj sva priletela v Bangkok in takoj z letalisca odsla o zelezniske postaje Hualampong, ter skocila na vlak do Ayuthaye. Imela sva kar sreco, saj nisva niti malo cakala na prevoz in bila malo cez 20:00 ze v Ayuthayi. Na poti do sem, sva bila malo sokirana, saj ni ravno tako kot na Baliju- napram Tajski je Bali 100% cistejsi. Tudi vremenska razlika je vec kot ocitna: Bali ima vroce sonce, zrak cist in normalno dihas, medtem ko tu, sonce ni tako zelo vroce, je pa soparno, da znoris in komaj komaj dihas. Ceprav naju je sonce na BAliju opeklo mimogrede, da sva sedaj kot dve olupljeni pomaranci, se vedno ljubse tisto podnebje kot to tukaj:). Tudi sobe....huh...tam sva imela mehko, veliko posteljo, tu sva na trdi 'postelji'; sploh ni jogija....nekaj tezav sva imela, da sva zaspala, ampak ni za verjeti, zjutraj nisva bila cisto nic polomljena:). Celo dobro sva spala..hehe. Zbudila sva se tudi kmalu, saj je enourna razlika pripomogla k temu in ob 9-ih ze odirkala s kolesom gledat ruine. Do 15:00 sva prekolesarila celo staro mesto, potem se prepustila uzivanju pred hotelom- ledena kava za 20BTH in sadni shake- nic boljsega :)Zvecer greva se pogledat ruine, ker menda je ful lepo, ko zahaja sonce...bomo videli- boste videli;)

Change money

2009-02-26T11:28:00.003+01:00

Obljubila sem, da prilimam slikico od menjalnic, kjer ne smes menjati denarja na Baliju, saj te posteno ogoljufajo...eco tu je slika:

Zadnji dnevi na Baliju- Nusa Dua

2009-02-24T14:44:00.003+01:00

Pa se je iztekel en teden, kot bi mignil. Sva sicer planirala malo drugacen konec, vendar je vceraj 'najin driver' Ketut imel eno praznovanje in ni imel casa, da bi naju vozil naokrog ves dan, tako sva potem izbrala plan B in najela moto taxi, ki naju je peljal na polotok Nusa Dua. Najjuznejsi delcek otoka in tudi najlepsi. Plaze urejene, resorti, vse zeleno; prava hrana za oci in duso. Pol dneva smo prebili na plazi, v vodi in jaz sem se spremenila v kuhanega raka, ceprav sem bila skoraj ves cas pod drevesom. Patrika je malo resila majica, je pa tudi bil kar utrujen od vrocine in sonca, tako da sva zvecer samo se skocila v bazen se malo ohladit in spat.

Danes sva tudi najela mototaxi in sli smo prav tako na polotok, vendar na drugo stran. Plaza Padang Padang na drugi strani je ulalala... paradise:) in na koncu polotoka se tempelj Ulu watu, ki stoji na robu pecine. Tu je edino nevarno, da te opice okradejo, tako sem prej cisto vse varno spravila v nahrbtnik. Ampak vseeno so nekaj nasle...ena mi je skocila na hrbet in odgriznila vrvico od moje majice in potem to malcala...hehe:) sem bila vesela, da je bila zadovoljna zgolj s trakcem:). Ves popoldan smo preziveli na Nusa Dui, proti veceru, se na poti ustavili v Macu (Patrik od dalec videl rumeni M) in potem sva se spet sla hladit v bazen:)) Voda je sicer segreta na tam cca 27stopinj, vendar je bila napram najini kozi se vedno mrzla:).

Sedaj sva sla se na zadnji sprehod po Legianu, glavni ulici, se zadnja pregovarjanja s trgovci, jutri namrec ze 'sibava' na Tajsko.

Kratek povzetek Balija: lepo, vroce, prijetno, barantujoce, 'nategujoce' (opozorilo vsem, ki boste sli na Bali- nikoli nikdar ne menjaj denarja na ulici!!! Imajo namrec take mize, v katerih je luknja in ko ze enkrat prestejes, oni se enkrat in takrat ti sviznejo ene 100000Rp). Bom en tak place slikala, za primer:))) in naslednjic dala sliko gor.

Tako sedaj pa greva pocasi proti hotelu, bo treba spat, da zjutraj lahko skociva na hitrco v bazen, pojeva zajtrk, potem bo ze aviiiiiiion...see you again Bali...Terimakasi (means hvala).

Patrik's birthday

2009-02-21T14:38:00.006+01:00

HotelAdunmasazaMomm'srestaurant

Danes je poseben dan, saj je Patrikov rojstni dan in temu primerno sva ga prezivela. Sicer za dobro jutro nic kaj lepega, saj se je iztekla najina rezervacija za hotel in ker sem mislila, da bova ostala kar v tem hotelu do konca, niti nisva hodila naokrog in gledala za druge. Vendar pa, ko sem danes ze drugic vprasala, ce lahko podaljsava najino bivanje v sobi 110, so naju zavrnili, ces, da je vse bookirano. Ponudili so nama eno drugo sobo po zelo visoki ceni in se to samo za en dan. Ni biloravno v mojem interesu, da se vsak dan sproti pakirava, zato sva sla najprej na internet preverit, kaj se da bookirati za nizko ceno, ampak ker ni bilo nic pametnega, sva sla po ulici naprej proti Seminyaku (novejsi del mesta Kuta) in videla kar nekaj hotelov. V prvem je bila soba lepa, s hladilnikom, klimo, pa tudi cena je bila lepa:), zato sva sla naprej. V drugem cena sprejemljiva, vendar pa soba nic kaj boljsa od prve, cena seveda visja in glej ga glej, v tretje gre rado in res je. V tretji hotel, ki sva sla, je bila ze takoj prva cena res lepa (150000Rp/noc+zajtrk), soba naravnost pred bazenom in precudovit tropski vrt. Seveda ni bilo treba niti barantati za nizjo ceno, samo se polozila sva depozit in sla spakirat stvari v Sayang Maha Mertho. Za sam zacetek sva si privoscila kopanje v bazenu, potem pa, ker je Patrikov dan, sla najprej v eno fency restavracijo na Flinstones menu in nato na masazo. Patrik je med masazo zaspal, ker je tako uzival (hehe...pravi moski). Jaz sem si se privoscila pedikuro in manikuro, Patriku so samo spedikirali noge:)))...Res feeling in tudi sedajle, ko pisem, pisem zelo sproscujoce. Zraven imava se muziko v zivo ala jamaica style:))) Uziiiiiiiiitek:)))

One day tour on Bali 20.2.

2009-02-20T14:52:00.006+01:00

Huh, danes pa je bil izlet. Zjutraj sva takoj po zajtrku vstopila v najin taksi, 'taksist' Kukut naju je ze malo pred 9 zjutraj cakal pred hotelom. Predlagal nama je za zacetek, da si ogledava Barong ples. Ena urca odlicne predstave, saj je Patrik umiral od smeha, ko so se preganjali po odru gor in dol:) Po predstavi smo se odpeljali proti Celuku, mestu, ki je znano po izdelovanju srebrnih izdelkov. Prikazali so nama nacin izdelove, medtem ko srebro uvazajo z Bornea. Privoscila sem si srebrno ogrlico:) za kaj vec pa ni bilo dosti denarja, ker sem ga pustila v hotelu- pravzaprav kar ok, ker sicer bi vse tam pustila:). Na poti do sem, nama je Kukut (taksist) priporocil se ogled tovarne batika- potek sva si ogledala, na hitro vrgla uc se na izdelke, in nato nas je pot vodila mimo Mas-a, kjer so znani po rezbarjenju in naprej do Ubud-a. Tu je zelo znan "Art market", kjer je sicer res veliko izdelkov iz lesa, blaga, srebra, vecino pa je komercialnega blaga, ala oblek. Ceprav je bilo v nacrtu, da tukaj naredimo en kratek stop, me je trznica potegnila vase:)...Kukut nama je ze prisel nasproti in odpeljali smo se proti parku ptic in plazilcev. Papige, are, kakaduji, kljunasi in se veliko veliko drugih ptic, ki so prosto v kletki, po kateri se sprehajas, vredno ogleda. Na samem zacetku sva celo dobila kakaduja in kljunasa na roko, kar se vidi na sliki:)

Na drugi strani pa park plazilcev, tudi mislim, da slika pove dosti. Po sproscujocem "sprehodu" smo sli naprej do Goa Gajah, kjer je jama in tempelj. Za vstop sem dobila sarong, ker je pac to sveti kraj, jama sama po sebi pa je od zunaj veliko bolj zanimiva kot sama notranjost, ki je zgolj zakajena od disecih palck. Jamo naj bi po legendi naredilo bozanstvo s svojim nohtom:)). Od tam naprej smo sli do Sangeh-a, ali bolje, ce povem do gozda opic. Opice so cisto udomacene, pridejo zraven, slabost je edino, da jih ne smes bozat. Meni je ena, ker sem imela v roki piskote Leibnitz skocila na glavo in ker je bil to samec, mi je na koncu se ukradel cel paketek, tako da zal druge niso bile delezne piskotov. En krog in nato proti templju Taman Ayun, royal temple, zgrajen v zacetku 17.stoletja. (Meni najvecja zanimivost, da je prepovedan vstop zenskam, ki imajo menstruacijo- kot da bo kdo v hlace gledal). Malo sva ze bila utrujena, ker je bila ura skoraj sest, zato sva naredila samo en hiter krog in s kombijem naprej do Ulu Watu-ja: tempelj na skali sredi morja, katero je izoblikoval veter. Tu sva pricakala soncni zahod in srecala hordo turistov- koncno, ker sem ze imela skoraj obcutek, da samo midva hodiva naokoli. Prelep soncni zahod, res vredno ogleda. Ko je sonce zaslo, je bil tudi za nas cas, da se odpravimo domov. Dobre pol ure voznje do Kute in ob 20:30 sva bila ze pod tusem. Seveda utrujena od celega dne in tudi ze malo lacna, sva sla v najino Brazilsko restavracijo na noodle, shake-a in sedaj se ura nagiba k enajsti, kar pomeni, da bo potrebno pocasi iti spat.

Denpasar

2009-02-19T14:18:00.003+01:00

Pozdravcek...najprej moram priznati, da sem v sobi pozabila adapter za sd kartico, tako da zal nobene sveze slikice ne bo. In ceprav imava do hotela cisto malo, sem tako nabasana po vecerji, ki naju je prisla celih 47000Rp, cca 4EUR. Jedla sva eno indonezijsko specialiteto, ki vkljucuje ribo na zaru, riz, piscanca, eno sladko omako, zelenjavo; za sladico sva si narocila palacinko s sladoledom in pila zraven,...hehe itak, bananin milk shake:) my favorite.
Sicer pa sva danes odpeketala v glavno mesto, Denpasar. Kar nekaj ponudb sva dobila za taksi, ampak zelela sva doziveti Bali style in sla do mesta z >bemo<, kar je podobno mini busu. Voznja z bemom za dva je prisla 10000Rp, za taksi bi zdilana cena bila 75000Rp- se pravi, da ce zivis po balijsko, zivis ugodneje. Od bemo terminala sva pa vseeno vzela "taksi", motorni taksi, ki naju je odpeljal do muzeja. Muzej posvecen kralju in pred muzejem "memorial" napada Holandcev na BAli, pred dobrimi 100 leti. Okolica noro lepa, en tak mini parkec, in muzej tudi prej spominja na park kot muzej taksen...bom jutri dodala kako slikico za lazjo predstavo. Vendar pa le ni vse tako lepo, kot bi lahko bilo...ljudje, ki prodajajo ali pa ne prodajajo, so kar en malcek ze nadlezni. Zdaj sem se naucila toliko, da recem abnormalno nizko ceno, da te spustijo naprej. Njihov nacin je namrec tak, da ko vprasas za ceno ene stvari, ti takoj zacnejo kaj bi se vzel in da bo padla special price itd itd...kar se raztegne takoj v pol ure v eni trgovini. In ta special price je hahahhahaha...Primer: ena torba je bila v prvi trgovini prva cena 350000Rp, v drugi, ki je rekel, da bo samo zame special price, pa potem rece 900000Rp...itak sem padla samo v smeh:) aja, nisem je nikjer se kupla, ker jo bom zdilala na 150000Rp, pa naj bo kar ce:). V Denpasarju sva skocila se na glavno trznico, ki ji ni konca, cene variirajo tudi ulala, vendar sva bila dobra v "dealanju" in tako nakupila par stvari. In pa ja, dobila sva "druzbo" enega stricka, ki je rekel, da na srednji soli poucuje anglescino in bi rad hodil z nama ter prakticiral svoje znanje(kaj znano?:)). Ce sem cisto postena, meni niti pod razno ni izgledal kot ucitelj, prej kot nekdo s ceste. Nekako sva se ga zelela otresti in res je za 20 minut izginil, ampak potem kar iznenada, na cisto drugem koncu, glej ga glej, spet on. Nisva bila dobra v "pobegu" :) Sele, ko sva rekla, da greva nazaj v Kuto, je videl, da ni vec sanse, da se naju drzi. Aha, poleg prakticiranja anglescine, je bil se takoi menovani najin helper na trznici...itak, comission:) uzaljen, ker nisva kupila stvari, ki nama jih je on priporocal (na sreco imam ze nekaj izkusenj s tega podrocja). V Kuti sva sla se en giro po plazi, nato skok v bazen pred sobo in to je ze to. Dan je minil kot bi mignil, noge pa spet bolijo. Prehodila skoraj pol mesta, da sva dobila feeling, kako domacini zivijo. Tukaj je namrec vec ali manj vse organizirano in 99% turistov vzame package tour, kar sva opazila tudi v mestu, saj nisva srecala niti enega tujca! Jutri bova tudi midva naredila en package tour na malcek drugacen nacin:) Najela sva driverja in kombi, ki naju bo vozil kamor bova rekla. Deal je padel, ko naju je zjutraj peljal iz mesta do hotela in nato do bemo postaje. Lahko recem dober deal;) AAAAAA....skoraj pozabila povedati o tistem ulala dobitku od vceraj..hehehe...model naju je zjutraj pocakal pred vrati hotela in naju hotel odpeljati tja, vendar je na poti do glavne ceste povedal, da je nekaj pogojev. Starost nad 30 let, moza bi morala tudi imeti, ampak to ni bil tak problem, najvecji je nastal (na njegovi faci), ko sem mu odgovorila na vprasanje, katero kreditno kartico uporabljam, da nobene:) Nekako je izcimil, da bo vseeno slo, vendar pa sem vidla koliko je ura in rekla, da greva midva raje po svoje, da ne izgubljamo casa. Skratka ni da ne bi bilo...kot povsod;) Sedaj pa skociva v sobo, na eno pijacko se in spat, saj bo jutri dolg dan in poln ogledov. Nocka:)

slikce

2009-02-18T14:32:00.002+01:00

Bali-dezela prijaznih ljudi

2009-02-18T14:18:00.005+01:00

Ob 6:15 sva imela let, kar pomeni, da sva vstala ob 3:45, da so naju odpeljali na letalisce. Check in ter ostalo je potekalo lepo, normalno, tudi na imigration officeu nisva cakala dolgo. Vendar je spanja se vedno bilo premalo in komaj sva dobro prisla na avion, sva zaspala...neudobno, ampak je bilo vseeno zadosti, da sva prekruzala dan. Najprej sva z letalisca Denpasar najela taxi do hotela Sayang Maha Mertha, ki je v mestu Kuta, cca 10km od letalisca. Hotel sicer nic kaj posebnega, vendar pa ima bazen in Patrik je bil v vodi 4 ure, nonstop...kozo je imel ze kot zaba...pa ce ga ne bi nasuntala, da greva se plazo pogledat, sploh ne bi hotel ven. Tako sva tam okoli 17 sla na setnjo okoli. Ni da ni trgovinic, beauty spa-jev, restavracij, ki te ne bi vabili notri. Malce annoying, pa se sprejemljivo. Jedla sva v Brazilian restaurant makaroncke in pila bananin milkshake za vse skupaj 26000Rp, kar je cca 1,70EUR. Potem sva se izgubila v mestu in na koncu res nasla plazo. Tukaj so vile z obzidjem in komaj najdes ulicico, po kateri se da priti na drugo stran. Izkoristila sva priliko, da sta dva turista pred nama iskala prehod in sla za njima, ter uspesno prisla na pravo ulico. Tam naju je zaustavil en strick, ki je promoviral odprtje novega hotela in sva igrala neko nagradno igro. Hehe, tamau je zadel jack pot:) Jutri morava iti na neko promocijo v hotel in ce bo sreca, bo mali dobil 1000AUD:) To javim jutri:) Na sreco imava tukaj blizu hotela, cca 20m internet bar, ki ima sicer stare racunalnike, vendar dela!!! tipkovnica skoraj normalna:)) brez tistih cudnih znakcev:))) torej jupijej, vsak dan bo sansa neki spisat in prilimati kako slikico:) za boljsi feeling, kako lepo je tukaj, aha mimogrede, toplo tudi:), dodam se nekaj slikic in se poslavljam do jutri.

Emirates

2009-02-18T13:56:00.007+01:00

Tokrat malo o letalskih druzbah. Emirates presenetljivo dobri, ne samo v odnosu do potnikov, temvec tudi v sami ponudbi. Po dolgem casu naletela na druzbo, ki se vedno razvaja svoje potnike z dekcami, slusalkami in free drinki. Namrec vse ostalo je sedaj tako, da je potrebno placevati. Za piko na i, sva danes letela z druzbo Air Asia iz Bangkoka do Denpasarja in dozivela sok! Kavo in sok sva morala placati..se pravi, da v ceno je samo in zgolj vkljucen prevoz. Enako kot na primer na vlaku. Lahko si privoscis in se okrepcas, vendar placas. Kava, cokoladno mleko in juice je skupaj naneslo 140BTH. Sicer se vedno dosti manj, kot bi to prislo doma, v Sloveniji, vendar pa je za te drzave tukaj to kar dosti. Za obcutek...vceraj smo jedli v hotelu in porcija makaronckov s piscancem je bila 100BTH. Skratka, ko izbiras ugodne letalske karte, lahko pricakujes, da bo v ceni zgolj prevoz. Vendar pa bodimo posteni, da za 85EUR res ne mores dalec priti in je to dalec najugodnejsa karta:)

2009-02-17T17:45:00.004+01:00

no, najprej v vednost, da drugic sestavljam tole objavo, ker prvic mi je komp vse pojedu....ta tajska tipkovnica, tajski explorer...za pop...tokrat bom krajsa, ker je ura neusmiljena in drvi proti polnoci, ob 4 pa bo ze potrebno vstati in se odpraviti na letalisce...samo prilimam eno slikico in na Baliju poskusim, ce bo kaj vec srece z racunalniki in pisanjem;)

Ambasade in konzulati po vsem svetu

2009-02-06T03:53:00.016+01:00

Uauuuuuuuuuu...na spletu sem odkrila super stran, ki jo moram dodati. Na tej strani najdeš informacije o vseh ambasadah in konzulatih po celem svetu za vse države!!!Izbiraš lahko na dva načina, in sicer, ali iščeš ambasade in konzulate dotične države, v katerih državah je, ali pa obratno. Se pravi, da lahko poiščeš, ali v državi, v katero potuješ, najdeš slovensko predstavništvo. Odlična stran, ki ponuja vse na enem mestu. Ob tem so še kratke info o vsaki državi (eg. velikost, št. prebivalcev,...). Klikni na naslov in te bo poneslo na spletno stran, o kateri govorim:)

TRAIN-s po Nemčiji

2009-02-01T12:50:00.019+01:00

Priprave potekajo na polno. S tem pa tudi odkrivanje spletnih strani, ki so zelo uporabne. Ponavadi si najprej linke pišeš na listke, listke založiš, nato si jih pošiljaš na mail in ko rabiš tisto spletno stran...huh, vraga, se ne spomniš, kje je bližnjica do nje, ali na listku, ali v inboxu, label-u. Verjetno nimam samo jaz tega problema in mogoče komu olajšam iskanje teh uporabnih povezav, če prilepim bližnjico kar tukaj gor.

Link (klikni na naslov TRAIN-s..) je direktno do MMV, kar pomeni Münchner Verkers und Tarifverbund, kjer najdeš vse (pre)vozne povezave po Nemčiji. Vključuje tako podzemne, medmestne, regionalne,..vlake in prevoze po mestu s tramvajem, avtobusi,...skratka lahko zatrdim, ni da ne bi bilo, in če rabiš potovati po Nemčiji, bo ta povezava več kot dobrodošla.

Vozni redi vlakov in cenikov po Sloveniji:
http://www.slo-zeleznice.si/
Povezava do mednarodnih povezav:
http://www.slo-zeleznice.si/sl/mednarodni_promet/mednarodne_povezave/

In še dobrodošla informacija za vsakogar, ki na pot vzame svoje otroke: do 6 leta potujejo brezplačno. Pred vstopom na vlak oziroma na samem vlaku, izdajo karto tudi otroku, ki je seveda brezplačna in ob tem kar nekaj veselja v otroških očeh, ker hja, tudi on ima svojo vozovnico;)

2009-01-11T19:23:00.009+01:00

Danes samo poskusno preverjam delovanje bloga.. postavitev prispevka, postavitev slik,...

Če povzamem in takole povem, kar po domače, Romana se uči pisati blog:) In da ne bo tako suhoparno, še dodam povzetek današnjega izleta- sankaški izlet s Patrikom.

Odpeljala sva se v Kranjsko goro, ampak ker so bili deli primerni za sankanje na senčni strani gora, sva odšla naprej do Planice. Tam sva si privoščila dvourno sankanje pod 'velikanko' in moram reči, da sva oba neizmerno uživala....