Puerto Princesa- Palawan

Kranj - Ljubljana - Milano - Riyadh - Manilla - Puerto Princesa je bila najina pot, ki sva jo naredila, da sva prišla do prve točke najinega potovanja po Filipinih. Potovanje do sem je trajalo dobrih 37 ur in zgolj par uric spanja na obroke, naju je pošteno utrudilo.
Prvi vtisi so fenomenalni, Jaka (živi v Puerto Princesi in ima z Iztokom restavracijo Blue Pinoy) presrečen slovenskega pršuta, midva srečna njihove dobre hrane:) Janez in Jaka ponujata med pestro ponudbo tudi sarmo, štruklje, čevapčiče...za vsakogar, ki pride sem in si zaželi slovenske hrane, toplo priporočam! Je blizu hotela Yin Yang, kjer se ugodno spi. Midva sva prvo noč prespala v Bay view-u, ki je sicer ugoden, prijazni lastniki, vendar malo odročen.
Prvi pravi dan sva preživela na plaži Pristine Beach, kjer je ogromno mangrovinih dreves. Po odličnem snorklanju sva šla čez plantažo palm do ceste in tik pred naju se je pripeljal sladoledar:) kaj lepšega se ti sploh lahko zgodi:)
Popoldan sva šla v njihov največji nakupovalni center Robinson; lep in ogromen center, vendar plavutk, ki sva jih iskala nisva dobila...zato sva se vrnila nazaj in pregledala še trgovince ob glavni aveniji Rizal. Resda plavutk nisva našla, sva pa veliko drugega:). Zvečer pristala v restavraciji Blue Pinoy.

Palawan je zadnji otok na meji Filipinov z Borneom, ki se v obliki meča, razteza od ožine Mindoro, pa vse do konice otoka Borneo. Palawan, poraščen z džungelsko floro je v veliki meri še neraziskan. Je veličasten otok, okrog katerega se kot britev ostri apnenčasti otočki dvigajo iz kristalno čistega morja. Obkrožajo ga nizi koral, idilične plaže ter lagunami, in se dramatično dviga iznad morja Sulu. Flora (na tisoče hektarjev nedotaknjenih gozdov) in fauna na otoku sta bolj podobni tisti, kot je na Borneu in po statistiki WWF(World Wildlife Fund) je Palawan dom 15 endemičnim in skoraj izumrlim sesalcem (kot so: medvedja mačka, mišji jelen, fazanji pav in Calamianski jeleni), ter 20 endemičnim pticam. Z Borneom si delita 23 vrst ptic, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na svetu.

181 km jugovzhodno od Puerto Princese je Tubbataha reef, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in manet za potapljače (morski psi, mante, želve,..).

Na Palawanu lahko preživiš tedne, celo mesece in še vedno ne boš uspel izčrpati vseh možnosti odročnih plaž, naslednje jame ali naslednjega otočka.

   

  

   

  

  

FILIPINI - dežela otočkov

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.107 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije. Od vseh otokov jih je poseljenih približno 2770. Oba največja otoka, Luzon in Mindanao, zavzemata dve tretjini ozemlja. Večina otokov je goratih z ozkimi obalnimi ravninami, le Luzon ima obsežno, gosto poseljeno ravnino v osrednjem delu. Ognjenik Apo na Mindanau je z 2954 metri najvišji vrh v državi. Pogosti so potresi, vulkanski izbruhi in tajfuni. Podnebje: tropsko oceansko z visoko vlažnostjo, visokimi temperaturami in obilico dežja. 

Na otoke je 1521 priplul Magellan in jih poimenoval po španskem kralju Filipu II. Od sredine 16. stoletja so Španci razširili oblast na celotno območje, vendar so jih nenehno vznemirjali Nizozemci in morojski gusarji z Mindanaa. Španski kolonialni režim je bil krut, uprava zastarela in pod močnim vplivom jezuitov, kar je ob gospodarskem izkoriščanju sprožilo neuspešen upor proti španski vladavini (1896). Po špansko-ameriški vojni leta 1898, so Španci prepustili otoke ZDA, vendar so Američani zlomili upor domačinov šele leta 1906. Ameriška prisotnost je imela hude posledice za filipinsko družbo, ki kaže trojno mešanico azijske kulture, španskega katoličanstva in ameriškega kapitalizma. Ameriška politika na Filipinih je omahovala med spodbujanjem in dušenjem filipinske avtonomije. 

Leta 1935 je postal predsednik napol neodvisnega filipinskega »Commonwealtha« narodni voditelj Manuel Quezon. Nenadna japonska invazija leta 1941, je presenetila ameriške in filipinske branilce. Japonska je vzpostavila marionetno »Filipinsko republiko«, po ponovni ameriški osvoboditvi otočja pa so 1946 ustanovili neodvisno Republiko Filipini.

Med letoma 1953 in 1957 jih je karizmatični predsednik Ramon Magsaysay  premagal in se nato sporazumel s komunističnim gverilskim gibanjem Hukbalahap, vendar pa je njegova smrt pomenila konec programa zemljiških reform. Oblast Ferdinanda Marcosa (1917-1989; na oblasti 1965-1986) je temeljila na korupciji. Gverilsko dejavnost je izrabljal kot izgovor za vse hujšo diktaturo. Ko je 1986 poskušal ponarediti rezultate predsedniških volitev, ga je ljudska vstaja vrgla z oblasti, predsedniško mesto pa je zasedla Corazon Aquino, vdova vodilnega opozicijskega voditelja, ki so ga umorili, domnevno na Marcosov ukaz. Njeno predsednikovanje je ogrozilo več poskusov državnih udarov. 

Leta 1992 so zaprli zadnje vojaško oporišče ZDA. Deželo še vedno pestijo različne uporniške skupine, med drugimi tudi komunisti in islamski skrajneži, prevsem na delu otoka Mindanao in province Sulu.

Midva bova letela iz Manile do otoka Palawan, od tam z letalom poletela na Cebu, s trajektom na Negros in naslednjim ladijskim prevozom do otoka Siquijor, od tu naprej z ladjo na Bohol in še zadnji ladijski transfer do otoka Leyte. Kratek skok na Samar in nato iz Leyte-ja z avionom nazaj v Manilo. Popotovanje iz Milana in nazaj v Milano bo vsega skupaj zaobsegala 24 dni, v upanju na čimboljši izkoristek časa. 

Do prihoda na končno, začetno destinacijo, to je Puerto Princesa na Palawanu, se poslavljam :) Zdajle naju čaka kar nekaj poletov, najprej pa pot do Milana z organiziranim prevozom, ponudnika Go Opti. 

Nekako tako pa bo teklo najino potovanje. Rdeče črtkane črtice so letalski leti, ostalo ladje / busi / motorček / noge :)

Buckingham palača in menjava kraljeve straže

 

  

 

                                                               

Raziskovanje Evropske prestolnice

hello, good afternoon, good morning,....we are ready for London:)
Še par uric in z Wizzairom poletiva v London.
Ugodna cena letalske karte tam pa ogromno zgodovinskih in kulturnih ter zabavnih stavb in dogodkov...od 19:00 naprej se prepuščava toku dogodkov...


London prepare on us, we are coming:):):)

Zadnje dneve v Maroku, sva preživela v Marrakeshu. Po priporočilu Hermanna, sva se napotila proti hotelu blizu DjemElFna, vendar pa sva na poti do tja, spoznala Jimmya, ki nama je priporočil še en hotel, v katerega je bil namenjen on. Šla sva pogledat z njim...tisti, v katerem Jimmy prenočuje, kadar je v mestu, nama ni bil ravno povšeči, ker so sobe v prvem nadstropju, kopalnice pa v pritličju. Izbrala sva hotel na drugi strani uličice, hotel Mimosa- atmosfera super, interiori prečudovit, lokacija odlična in za piko na i, cena privlačna! Nočitev za 2 osebi 150DH (to je pol manj, kot najina prva noč v Marrakeshu!).
Po dokaj dolgi vožnji, razpakiranje, ogled terase v hotelu, tuš in nato večerja na trgu ter vsrkavanje afriške kulture- gledališča v živo! Naslednji dan pa sva po načrtu pofočkala glavne znamenitosti. Ob slikah kratek opis...
  Sinagoga  vpogled v domačo lekarno    Prekrasni detajli v palači
    Židovsko pokopališče. Pokrita grobnica pripada seveda umrlim rabijem. Židje ne uporabaljajo sveč, temveč pokojnim v spomin na 'grob' polagajo kamenčke. Zanimivo nama je bilo tudi to, da je pokopališče razdeljeno na 3 dele, na eni strani moški, drugi ženske, tretji otroci in seveda posebna mesta za rabije. Ob izhodu s pokopališča, si je obvezno treba umiti roke (v ta namen zgrajen vodnjak), ker s tem pustiš duše na pokopališču (tako nama je razložil skrbnik pokopališča, ki sedi ob vhodu).




        Davidova zvezda na zidu hiše v predelu mesta, kjer še živi židovska skupnost.

 

Pod vodstvom lokalnega prijatelja, nam je bil dovoljen vpogled v ročno industrijo. Delavnice so v pritličju in prvem nastropju ene izmed klasičnih stanovanjskih hiš. So tudi nekakšne sobe, kjer je spodaj delavnica, zgoraj (po lojtrici) pa ležišče/prenočišče. Kolikor zanimivo, še toliko bolj grozljivo ob spoznanju, kako se tu nekateri dobesedno borijo za košček kruha...najmlajši je imel okoli 12 let!!!   

  Že izrezano usnje sušijo ob robu ceste---naslednji dan pa iz teh koščkov, že v prodajalni visijo izdelani čevlji;)