Huh, danes pa je bil izlet. Zjutraj sva takoj po zajtrku vstopila v najin taksi, 'taksist' Kukut naju je ze malo pred 9 zjutraj cakal pred hotelom. Predlagal nama je za zacetek, da si ogledava Barong ples. Ena urca odlicne predstave, saj je Patrik umiral od smeha, ko so se preganjali po odru gor in dol:) 
Po predstavi smo se odpeljali proti Celuku, mestu, ki je znano po izdelovanju srebrnih izdelkov. Prikazali so nama nacin izdelove, medtem ko srebro uvazajo z Bornea. Privoscila sem si srebrno ogrlico:) za kaj vec pa ni bilo dosti denarja, ker sem ga pustila v hotelu- pravzaprav kar ok, ker sicer bi vse tam pustila:). Na poti do sem, nama je Kukut (taksist) priporocil se ogled tovarne batika- potek sva si ogledala, na hitro vrgla uc se na izdelke, in nato nas je pot vodila mimo Mas-a, kjer so znani po rezbarjenju in naprej do Ubud-a. Tu je zelo znan "Art market", kjer je sicer res veliko izdelkov iz lesa, blaga, srebra, vecino pa je komercialnega blaga, ala oblek. Ceprav je bilo v nacrtu, da tukaj naredimo en kratek stop, me je trznica potegnila vase:)...Kukut nama je ze prisel nasproti in odpeljali smo se proti parku ptic in plazilcev. Papige, are, kakaduji, kljunasi in se veliko veliko drugih ptic, ki so prosto v kletki, po kateri se sprehajas, vredno ogleda. Na samem zacetku sva celo dobila kakaduja in kljunasa na roko, kar se vidi na sliki:) 
Na drugi strani pa park plazilcev, tudi mislim, da slika pove dosti. 
Po sproscujocem "sprehodu" smo sli naprej do Goa Gajah, kjer je jama in tempelj. Za vstop sem dobila sarong, ker je pac to sveti kraj, jama sama po sebi pa je od zunaj veliko bolj zanimiva kot sama notranjost, ki je zgolj zakajena od disecih palck. Jamo naj bi po legendi naredilo bozanstvo s svojim nohtom:)). Od tam naprej smo sli do Sangeh-a, ali bolje, ce povem do gozda opic. Opice so cisto udomacene, pridejo zraven, slabost je edino, da jih ne smes bozat. Meni je ena, ker sem imela v roki piskote Leibnitz skocila na glavo in ker je bil to samec, mi je na koncu se ukradel cel paketek, tako da zal druge niso bile delezne piskotov. En krog in nato proti templju Taman Ayun, 
royal temple, zgrajen v zacetku 17.stoletja. (Meni najvecja zanimivost, da je prepovedan vstop zenskam, ki imajo menstruacijo- kot da bo kdo v hlace gledal). Malo sva ze bila utrujena, ker je bila ura skoraj sest, zato sva naredila samo en hiter krog in s kombijem naprej do Ulu Watu-ja: tempelj na skali sredi morja, katero je izoblikoval veter. Tu sva pricakala soncni zahod in srecala hordo turistov- koncno, ker sem ze imela skoraj obcutek, da samo midva hodiva naokoli. Prelep soncni zahod, res vredno ogleda. Ko je sonce zaslo, je bil tudi za nas cas, da se odpravimo domov. Dobre pol ure voznje do Kute in ob 20:30 sva bila ze pod tusem. Seveda utrujena od celega dne in tudi ze malo lacna, sva sla v najino Brazilsko restavracijo na noodle, shake-a in sedaj se ura nagiba k enajsti, kar pomeni, da bo potrebno pocasi iti spat.
Po sproscujocem "sprehodu" smo sli naprej do Goa Gajah, kjer je jama in tempelj. Za vstop sem dobila sarong, ker je pac to sveti kraj, jama sama po sebi pa je od zunaj veliko bolj zanimiva kot sama notranjost, ki je zgolj zakajena od disecih palck. Jamo naj bi po legendi naredilo bozanstvo s svojim nohtom:)). Od tam naprej smo sli do Sangeh-a, ali bolje, ce povem do gozda opic. Opice so cisto udomacene, pridejo zraven, slabost je edino, da jih ne smes bozat. Meni je ena, ker sem imela v roki piskote Leibnitz skocila na glavo in ker je bil to samec, mi je na koncu se ukradel cel paketek, tako da zal druge niso bile delezne piskotov. En krog in nato proti templju Taman Ayun, 
royal temple, zgrajen v zacetku 17.stoletja. (Meni najvecja zanimivost, da je prepovedan vstop zenskam, ki imajo menstruacijo- kot da bo kdo v hlace gledal). Malo sva ze bila utrujena, ker je bila ura skoraj sest, zato sva naredila samo en hiter krog in s kombijem naprej do Ulu Watu-ja: tempelj na skali sredi morja, katero je izoblikoval veter. Tu sva pricakala soncni zahod in srecala hordo turistov- koncno, ker sem ze imela skoraj obcutek, da samo midva hodiva naokoli. Prelep soncni zahod, res vredno ogleda. Ko je sonce zaslo, je bil tudi za nas cas, da se odpravimo domov. Dobre pol ure voznje do Kute in ob 20:30 sva bila ze pod tusem. Seveda utrujena od celega dne in tudi ze malo lacna, sva sla v najino Brazilsko restavracijo na noodle, shake-a in sedaj se ura nagiba k enajsti, kar pomeni, da bo potrebno pocasi iti spat. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar