Koh Phangan v slikah

kuza gleda soncni zahod na 'nasi' plazi

plaza Haad Rin (sunrise beach)

view point

gorata cesta na otoku...klanci 15 in 20%

elephant trekking v dzungli

dzungla

ring za thai boxing na vrhu gore;)

'domaca zival'

ribiske ladje

tempelj na otoku

Koh Phangan

Sva pristala na otocku, po dolgem potovanju. Iz Kanchanaburija sva sla na avtobusno postajo, kjer so naju gledali, kot bi padla z lune (razlog: bila sva edina tujca na celi postaji). Dvourna voznja naju je pripeljala do Ratchaburija, kjer sva si kupila karti za vlak do Surat Thanija. Bil je kar problem kupiti karti, saj je to mesto, ki ne vidi veliko tujcev in posledicno ne znajo anglesko. Da sem stricku na postaji razlozila, da rabiva eno odraslo in eno otrosko karto, sem morala narisati, da so razumeli:) veliko smeha ob tem:)).
Vlak....se pelje...se pa tudi veliko ustavlja, ceprav po samem voznem redu, naj se ne bi...Itak smo na cilj prisli z enourno zamudo, ampak ok...prisli smo:). Tam sva vzela preko Songserma karto za ladjo v kombinaciji z busom, ki pelje do piera Don San in nato s hitro ladjo na Koh Samui in Koh Phangan. Karta je prisla 430B, tukaj ko smo danes gledali v pristaniscu..hehe...stane pa 380B: seveda mora agencija nekaj zasluziti.
Na otoku smo se dobili z Nino, Majo, Zigom in skupaj prvi dan polenarili na precudoviti plazi. Prava rajska plaza, smo jo poimenovali:) V Laemson-u ponujajo tudi izlete in vceraj smo sli na snorkel trip. Od 11:00 pa do 17:00 smo bili na ladjici oziroma v vodi- superca. Ribic ulala, od jegulj do igel in seveda se veliko pisanih tropskih ribic. S kosckom ananasa, jih je bilo okrog nas na stotine.

Danes pa smo rentali motorcke in sli malo naokoli po otoku. Sprva smo se zanimali za pot do Bangkoka, nato pa sli do slapov, ki zaradi suheha vremena nimajo kaj dosti vode. So pa ceste adrenalinske, tiste ob obali- gor, dol, ovinki....kar malo spooky voziti po njih:)
Zvecer pa trznica, kjer ni, da ne bi bilo; vsaj kar se hrane tice......
ena slikica za okus:))

Kanchanaburi

Dva dneva polna aktivnosti, bi lahko rekla za vceraj in danes. Vceraj sva spremenila najino prevozno sredstvo in sla iz klasicnega kolesa na motorizirano kolo, najela skuterja za 150BHT in se odpeljala proti templju, kjer imajo menihi tigre. Pred dvemi leti so jih imeli 10, sedaj jih imajo 38 in temu primerno, je visja vstopnina/ 500BHT (v Lonelyu 2007 se vedno 300), poleg tega je too much skomercializirano. Pricakovala sem tigre in menihe, videla sicer ze ja, tigre, menihe celo 3 in gruco Americanov, ki 'pomagajo'...Obisk templja definitivno pod pricakovanji, je pa vseeno lepa izkusnja biti ob tigru in ga drzati za taco:).

Danes sva sla iz motorja na kombi, organiziran izlet. Sli smo kar na nekaj tock, slap Saiyok, Hellfire pass (muzej in proga v kanjonu, ki je bila zgrajena med drugo svetovno vojno), jeza slonov, bamboo rafting, jama, vlak in most na reki Kwai. Od 8 zjutraj in do 18, tempirano ves cas. Odlicen izlet, predvsem adrenalinski del...hehhe...na slonu je bilo zabavno, ko je sel po klancu gor in dol, po vodi...nasmejali smo se posteno. Se vec smeha pa je bilo na bambusovem splavu, ki smo ga sami kontrolirali. Prilagam sliko, ki pove najvec, ko sem bila prepricana, da se bova prekucnila;))). Tudi jama in vlak sta bila ulala, se posebno hoja po tirnicah, ki peljejo po lesenem mostu ob soteski.

Naj slike povejo svoje...

Ayuthaya- slike

1. Wat Matharat

2. Wat Matharat

3. sloni

4.Wihaan Mongkhon Bophit

5. Wat Phra Si Sanphet

6. Pokopalisce

TAJSKA

Vceraj sva priletela v Bangkok in takoj z letalisca odsla o zelezniske postaje Hualampong, ter skocila na vlak do Ayuthaye. Imela sva kar sreco, saj nisva niti malo cakala na prevoz in bila malo cez 20:00 ze v Ayuthayi. Na poti do sem, sva bila malo sokirana, saj ni ravno tako kot na Baliju- napram Tajski je Bali 100% cistejsi. Tudi vremenska razlika je vec kot ocitna: Bali ima vroce sonce, zrak cist in normalno dihas, medtem ko tu, sonce ni tako zelo vroce, je pa soparno, da znoris in komaj komaj dihas. Ceprav naju je sonce na BAliju opeklo mimogrede, da sva sedaj kot dve olupljeni pomaranci, se vedno ljubse tisto podnebje kot to tukaj:). Tudi sobe....huh...tam sva imela mehko, veliko posteljo, tu sva na trdi 'postelji'; sploh ni jogija....nekaj tezav sva imela, da sva zaspala, ampak ni za verjeti, zjutraj nisva bila cisto nic polomljena:). Celo dobro sva spala..hehe. Zbudila sva se tudi kmalu, saj je enourna razlika pripomogla k temu in ob 9-ih ze odirkala s kolesom gledat ruine. Do 15:00 sva prekolesarila celo staro mesto, potem se prepustila uzivanju pred hotelom- ledena kava za 20BTH in sadni shake- nic boljsega :)Zvecer greva se pogledat ruine, ker menda je ful lepo, ko zahaja sonce...bomo videli- boste videli;)

Change money

Obljubila sem, da prilimam slikico od menjalnic, kjer ne smes menjati denarja na Baliju, saj te posteno ogoljufajo...eco tu je slika:

Zadnji dnevi na Baliju- Nusa Dua

Pa se je iztekel en teden, kot bi mignil. Sva sicer planirala malo drugacen konec, vendar je vceraj 'najin driver' Ketut imel eno praznovanje in ni imel casa, da bi naju vozil naokrog ves dan, tako sva potem izbrala plan B in najela moto taxi, ki naju je peljal na polotok Nusa Dua. Najjuznejsi delcek otoka in tudi najlepsi. Plaze urejene, resorti, vse zeleno; prava hrana za oci in duso. Pol dneva smo prebili na plazi, v vodi in jaz sem se spremenila v kuhanega raka, ceprav sem bila skoraj ves cas pod drevesom. Patrika je malo resila majica, je pa tudi bil kar utrujen od vrocine in sonca, tako da sva zvecer samo se skocila v bazen se malo ohladit in spat.

Danes sva tudi najela mototaxi in sli smo prav tako na polotok, vendar na drugo stran. Plaza Padang Padang na drugi strani je ulalala... paradise:) in na koncu polotoka se tempelj Ulu watu, ki stoji na robu pecine. Tu je edino nevarno, da te opice okradejo, tako sem prej cisto vse varno spravila v nahrbtnik. Ampak vseeno so nekaj nasle...ena mi je skocila na hrbet in odgriznila vrvico od moje majice in potem to malcala...hehe:) sem bila vesela, da je bila zadovoljna zgolj s trakcem:). Ves popoldan smo preziveli na Nusa Dui, proti veceru, se na poti ustavili v Macu (Patrik od dalec videl rumeni M) in potem sva se spet sla hladit v bazen:)) Voda je sicer segreta na tam cca 27stopinj, vendar je bila napram najini kozi se vedno mrzla:).

Sedaj sva sla se na zadnji sprehod po Legianu, glavni ulici, se zadnja pregovarjanja s trgovci, jutri namrec ze 'sibava' na Tajsko.

Kratek povzetek Balija: lepo, vroce, prijetno, barantujoce, 'nategujoce' (opozorilo vsem, ki boste sli na Bali- nikoli nikdar ne menjaj denarja na ulici!!! Imajo namrec take mize, v katerih je luknja in ko ze enkrat prestejes, oni se enkrat in takrat ti sviznejo ene 100000Rp). Bom en tak place slikala, za primer:))) in naslednjic dala sliko gor.

Tako sedaj pa greva pocasi proti hotelu, bo treba spat, da zjutraj lahko skociva na hitrco v bazen, pojeva zajtrk, potem bo ze aviiiiiiion...see you again Bali...Terimakasi (means hvala).

Patrik's birthday

HotelAdunmasazaMomm'srestaurant

Danes je poseben dan, saj je Patrikov rojstni dan in temu primerno sva ga prezivela. Sicer za dobro jutro nic kaj lepega, saj se je iztekla najina rezervacija za hotel in ker sem mislila, da bova ostala kar v tem hotelu do konca, niti nisva hodila naokrog in gledala za druge. Vendar pa, ko sem danes ze drugic vprasala, ce lahko podaljsava najino bivanje v sobi 110, so naju zavrnili, ces, da je vse bookirano. Ponudili so nama eno drugo sobo po zelo visoki ceni in se to samo za en dan. Ni biloravno v mojem interesu, da se vsak dan sproti pakirava, zato sva sla najprej na internet preverit, kaj se da bookirati za nizko ceno, ampak ker ni bilo nic pametnega, sva sla po ulici naprej proti Seminyaku (novejsi del mesta Kuta) in videla kar nekaj hotelov. V prvem je bila soba lepa, s hladilnikom, klimo, pa tudi cena je bila lepa:), zato sva sla naprej. V drugem cena sprejemljiva, vendar pa soba nic kaj boljsa od prve, cena seveda visja in glej ga glej, v tretje gre rado in res je. V tretji hotel, ki sva sla, je bila ze takoj prva cena res lepa (150000Rp/noc+zajtrk), soba naravnost pred bazenom in precudovit tropski vrt. Seveda ni bilo treba niti barantati za nizjo ceno, samo se polozila sva depozit in sla spakirat stvari v Sayang Maha Mertho. Za sam zacetek sva si privoscila kopanje v bazenu, potem pa, ker je Patrikov dan, sla najprej v eno fency restavracijo na Flinstones menu in nato na masazo. Patrik je med masazo zaspal, ker je tako uzival (hehe...pravi moski). Jaz sem si se privoscila pedikuro in manikuro, Patriku so samo spedikirali noge:)))...Res feeling in tudi sedajle, ko pisem, pisem zelo sproscujoce. Zraven imava se muziko v zivo ala jamaica style:))) Uziiiiiiiiitek:)))

One day tour on Bali 20.2.

Huh, danes pa je bil izlet. Zjutraj sva takoj po zajtrku vstopila v najin taksi, 'taksist' Kukut naju je ze malo pred 9 zjutraj cakal pred hotelom. Predlagal nama je za zacetek, da si ogledava Barong ples. Ena urca odlicne predstave, saj je Patrik umiral od smeha, ko so se preganjali po odru gor in dol:) Po predstavi smo se odpeljali proti Celuku, mestu, ki je znano po izdelovanju srebrnih izdelkov. Prikazali so nama nacin izdelove, medtem ko srebro uvazajo z Bornea. Privoscila sem si srebrno ogrlico:) za kaj vec pa ni bilo dosti denarja, ker sem ga pustila v hotelu- pravzaprav kar ok, ker sicer bi vse tam pustila:). Na poti do sem, nama je Kukut (taksist) priporocil se ogled tovarne batika- potek sva si ogledala, na hitro vrgla uc se na izdelke, in nato nas je pot vodila mimo Mas-a, kjer so znani po rezbarjenju in naprej do Ubud-a. Tu je zelo znan "Art market", kjer je sicer res veliko izdelkov iz lesa, blaga, srebra, vecino pa je komercialnega blaga, ala oblek. Ceprav je bilo v nacrtu, da tukaj naredimo en kratek stop, me je trznica potegnila vase:)...Kukut nama je ze prisel nasproti in odpeljali smo se proti parku ptic in plazilcev. Papige, are, kakaduji, kljunasi in se veliko veliko drugih ptic, ki so prosto v kletki, po kateri se sprehajas, vredno ogleda. Na samem zacetku sva celo dobila kakaduja in kljunasa na roko, kar se vidi na sliki:)

Na drugi strani pa park plazilcev, tudi mislim, da slika pove dosti. Po sproscujocem "sprehodu" smo sli naprej do Goa Gajah, kjer je jama in tempelj. Za vstop sem dobila sarong, ker je pac to sveti kraj, jama sama po sebi pa je od zunaj veliko bolj zanimiva kot sama notranjost, ki je zgolj zakajena od disecih palck. Jamo naj bi po legendi naredilo bozanstvo s svojim nohtom:)). Od tam naprej smo sli do Sangeh-a, ali bolje, ce povem do gozda opic. Opice so cisto udomacene, pridejo zraven, slabost je edino, da jih ne smes bozat. Meni je ena, ker sem imela v roki piskote Leibnitz skocila na glavo in ker je bil to samec, mi je na koncu se ukradel cel paketek, tako da zal druge niso bile delezne piskotov. En krog in nato proti templju Taman Ayun, royal temple, zgrajen v zacetku 17.stoletja. (Meni najvecja zanimivost, da je prepovedan vstop zenskam, ki imajo menstruacijo- kot da bo kdo v hlace gledal). Malo sva ze bila utrujena, ker je bila ura skoraj sest, zato sva naredila samo en hiter krog in s kombijem naprej do Ulu Watu-ja: tempelj na skali sredi morja, katero je izoblikoval veter. Tu sva pricakala soncni zahod in srecala hordo turistov- koncno, ker sem ze imela skoraj obcutek, da samo midva hodiva naokoli. Prelep soncni zahod, res vredno ogleda. Ko je sonce zaslo, je bil tudi za nas cas, da se odpravimo domov. Dobre pol ure voznje do Kute in ob 20:30 sva bila ze pod tusem. Seveda utrujena od celega dne in tudi ze malo lacna, sva sla v najino Brazilsko restavracijo na noodle, shake-a in sedaj se ura nagiba k enajsti, kar pomeni, da bo potrebno pocasi iti spat.

Denpasar

Pozdravcek...najprej moram priznati, da sem v sobi pozabila adapter za sd kartico, tako da zal nobene sveze slikice ne bo. In ceprav imava do hotela cisto malo, sem tako nabasana po vecerji, ki naju je prisla celih 47000Rp, cca 4EUR. Jedla sva eno indonezijsko specialiteto, ki vkljucuje ribo na zaru, riz, piscanca, eno sladko omako, zelenjavo; za sladico sva si narocila palacinko s sladoledom in pila zraven,...hehe itak, bananin milk shake:) my favorite.
Sicer pa sva danes odpeketala v glavno mesto, Denpasar. Kar nekaj ponudb sva dobila za taksi, ampak zelela sva doziveti Bali style in sla do mesta z >bemo<, kar je podobno mini busu. Voznja z bemom za dva je prisla 10000Rp, za taksi bi zdilana cena bila 75000Rp- se pravi, da ce zivis po balijsko, zivis ugodneje. Od bemo terminala sva pa vseeno vzela "taksi", motorni taksi, ki naju je odpeljal do muzeja. Muzej posvecen kralju in pred muzejem "memorial" napada Holandcev na BAli, pred dobrimi 100 leti. Okolica noro lepa, en tak mini parkec, in muzej tudi prej spominja na park kot muzej taksen...bom jutri dodala kako slikico za lazjo predstavo. Vendar pa le ni vse tako lepo, kot bi lahko bilo...ljudje, ki prodajajo ali pa ne prodajajo, so kar en malcek ze nadlezni. Zdaj sem se naucila toliko, da recem abnormalno nizko ceno, da te spustijo naprej. Njihov nacin je namrec tak, da ko vprasas za ceno ene stvari, ti takoj zacnejo kaj bi se vzel in da bo padla special price itd itd...kar se raztegne takoj v pol ure v eni trgovini. In ta special price je hahahhahaha...Primer: ena torba je bila v prvi trgovini prva cena 350000Rp, v drugi, ki je rekel, da bo samo zame special price, pa potem rece 900000Rp...itak sem padla samo v smeh:) aja, nisem je nikjer se kupla, ker jo bom zdilala na 150000Rp, pa naj bo kar ce:). V Denpasarju sva skocila se na glavno trznico, ki ji ni konca, cene variirajo tudi ulala, vendar sva bila dobra v "dealanju" in tako nakupila par stvari. In pa ja, dobila sva "druzbo" enega stricka, ki je rekel, da na srednji soli poucuje anglescino in bi rad hodil z nama ter prakticiral svoje znanje(kaj znano?:)). Ce sem cisto postena, meni niti pod razno ni izgledal kot ucitelj, prej kot nekdo s ceste. Nekako sva se ga zelela otresti in res je za 20 minut izginil, ampak potem kar iznenada, na cisto drugem koncu, glej ga glej, spet on. Nisva bila dobra v "pobegu" :) Sele, ko sva rekla, da greva nazaj v Kuto, je videl, da ni vec sanse, da se naju drzi. Aha, poleg prakticiranja anglescine, je bil se takoi menovani najin helper na trznici...itak, comission:) uzaljen, ker nisva kupila stvari, ki nama jih je on priporocal (na sreco imam ze nekaj izkusenj s tega podrocja). V Kuti sva sla se en giro po plazi, nato skok v bazen pred sobo in to je ze to. Dan je minil kot bi mignil, noge pa spet bolijo. Prehodila skoraj pol mesta, da sva dobila feeling, kako domacini zivijo. Tukaj je namrec vec ali manj vse organizirano in 99% turistov vzame package tour, kar sva opazila tudi v mestu, saj nisva srecala niti enega tujca! Jutri bova tudi midva naredila en package tour na malcek drugacen nacin:) Najela sva driverja in kombi, ki naju bo vozil kamor bova rekla. Deal je padel, ko naju je zjutraj peljal iz mesta do hotela in nato do bemo postaje. Lahko recem dober deal;) AAAAAA....skoraj pozabila povedati o tistem ulala dobitku od vceraj..hehehe...model naju je zjutraj pocakal pred vrati hotela in naju hotel odpeljati tja, vendar je na poti do glavne ceste povedal, da je nekaj pogojev. Starost nad 30 let, moza bi morala tudi imeti, ampak to ni bil tak problem, najvecji je nastal (na njegovi faci), ko sem mu odgovorila na vprasanje, katero kreditno kartico uporabljam, da nobene:) Nekako je izcimil, da bo vseeno slo, vendar pa sem vidla koliko je ura in rekla, da greva midva raje po svoje, da ne izgubljamo casa. Skratka ni da ne bi bilo...kot povsod;) Sedaj pa skociva v sobo, na eno pijacko se in spat, saj bo jutri dolg dan in poln ogledov. Nocka:)

slikce

Bali-dezela prijaznih ljudi

Ob 6:15 sva imela let, kar pomeni, da sva vstala ob 3:45, da so naju odpeljali na letalisce. Check in ter ostalo je potekalo lepo, normalno, tudi na imigration officeu nisva cakala dolgo. Vendar je spanja se vedno bilo premalo in komaj sva dobro prisla na avion, sva zaspala...neudobno, ampak je bilo vseeno zadosti, da sva prekruzala dan. Najprej sva z letalisca Denpasar najela taxi do hotela Sayang Maha Mertha, ki je v mestu Kuta, cca 10km od letalisca. Hotel sicer nic kaj posebnega, vendar pa ima bazen in Patrik je bil v vodi 4 ure, nonstop...kozo je imel ze kot zaba...pa ce ga ne bi nasuntala, da greva se plazo pogledat, sploh ne bi hotel ven. Tako sva tam okoli 17 sla na setnjo okoli. Ni da ni trgovinic, beauty spa-jev, restavracij, ki te ne bi vabili notri. Malce annoying, pa se sprejemljivo. Jedla sva v Brazilian restaurant makaroncke in pila bananin milkshake za vse skupaj 26000Rp, kar je cca 1,70EUR. Potem sva se izgubila v mestu in na koncu res nasla plazo. Tukaj so vile z obzidjem in komaj najdes ulicico, po kateri se da priti na drugo stran. Izkoristila sva priliko, da sta dva turista pred nama iskala prehod in sla za njima, ter uspesno prisla na pravo ulico. Tam naju je zaustavil en strick, ki je promoviral odprtje novega hotela in sva igrala neko nagradno igro. Hehe, tamau je zadel jack pot:) Jutri morava iti na neko promocijo v hotel in ce bo sreca, bo mali dobil 1000AUD:) To javim jutri:) Na sreco imava tukaj blizu hotela, cca 20m internet bar, ki ima sicer stare racunalnike, vendar dela!!! tipkovnica skoraj normalna:)) brez tistih cudnih znakcev:))) torej jupijej, vsak dan bo sansa neki spisat in prilimati kako slikico:) za boljsi feeling, kako lepo je tukaj, aha mimogrede, toplo tudi:), dodam se nekaj slikic in se poslavljam do jutri.

Emirates

Tokrat malo o letalskih druzbah. Emirates presenetljivo dobri, ne samo v odnosu do potnikov, temvec tudi v sami ponudbi. Po dolgem casu naletela na druzbo, ki se vedno razvaja svoje potnike z dekcami, slusalkami in free drinki. Namrec vse ostalo je sedaj tako, da je potrebno placevati. Za piko na i, sva danes letela z druzbo Air Asia iz Bangkoka do Denpasarja in dozivela sok! Kavo in sok sva morala placati..se pravi, da v ceno je samo in zgolj vkljucen prevoz. Enako kot na primer na vlaku. Lahko si privoscis in se okrepcas, vendar placas. Kava, cokoladno mleko in juice je skupaj naneslo 140BTH. Sicer se vedno dosti manj, kot bi to prislo doma, v Sloveniji, vendar pa je za te drzave tukaj to kar dosti. Za obcutek...vceraj smo jedli v hotelu in porcija makaronckov s piscancem je bila 100BTH. Skratka, ko izbiras ugodne letalske karte, lahko pricakujes, da bo v ceni zgolj prevoz. Vendar pa bodimo posteni, da za 85EUR res ne mores dalec priti in je to dalec najugodnejsa karta:)

no, najprej v vednost, da drugic sestavljam tole objavo, ker prvic mi je komp vse pojedu....ta tajska tipkovnica, tajski explorer...za pop...tokrat bom krajsa, ker je ura neusmiljena in drvi proti polnoci, ob 4 pa bo ze potrebno vstati in se odpraviti na letalisce...samo prilimam eno slikico in na Baliju poskusim, ce bo kaj vec srece z racunalniki in pisanjem;)

Ambasade in konzulati po vsem svetu

Uauuuuuuuuuu...na spletu sem odkrila super stran, ki jo moram dodati. Na tej strani najdeš informacije o vseh ambasadah in konzulatih po celem svetu za vse države!!!Izbiraš lahko na dva načina, in sicer, ali iščeš ambasade in konzulate dotične države, v katerih državah je, ali pa obratno. Se pravi, da lahko poiščeš, ali v državi, v katero potuješ, najdeš slovensko predstavništvo. Odlična stran, ki ponuja vse na enem mestu. Ob tem so še kratke info o vsaki državi (eg. velikost, št. prebivalcev,...). Klikni na naslov in te bo poneslo na spletno stran, o kateri govorim:)

TRAIN-s po Nemčiji

Priprave potekajo na polno. S tem pa tudi odkrivanje spletnih strani, ki so zelo uporabne. Ponavadi si najprej linke pišeš na listke, listke založiš, nato si jih pošiljaš na mail in ko rabiš tisto spletno stran...huh, vraga, se ne spomniš, kje je bližnjica do nje, ali na listku, ali v inboxu, label-u. Verjetno nimam samo jaz tega problema in mogoče komu olajšam iskanje teh uporabnih povezav, če prilepim bližnjico kar tukaj gor.

Link (klikni na naslov TRAIN-s..) je direktno do MMV, kar pomeni Münchner Verkers und Tarifverbund, kjer najdeš vse (pre)vozne povezave po Nemčiji. Vključuje tako podzemne, medmestne, regionalne,..vlake in prevoze po mestu s tramvajem, avtobusi,...skratka lahko zatrdim, ni da ne bi bilo, in če rabiš potovati po Nemčiji, bo ta povezava več kot dobrodošla.

Vozni redi vlakov in cenikov po Sloveniji:
http://www.slo-zeleznice.si/
Povezava do mednarodnih povezav:
http://www.slo-zeleznice.si/sl/mednarodni_promet/mednarodne_povezave/

In še dobrodošla informacija za vsakogar, ki na pot vzame svoje otroke: do 6 leta potujejo brezplačno. Pred vstopom na vlak oziroma na samem vlaku, izdajo karto tudi otroku, ki je seveda brezplačna in ob tem kar nekaj veselja v otroških očeh, ker hja, tudi on ima svojo vozovnico;)