Bangkok

Danes zjutraj smo po deveturni voznji z vlakom prispeli v Bangkok. Voznja sama ok, vendar pa je klima tako mocno hladila, da smo vsi bolani, pa ceprav smo bili pokriti z dekami...Nikakor niso hoteli zmanjsati, ali ugasniti klime. Smo krepko kleli cez cel sistem...

Bangkok sam po sebi lepsi, kot smo pricakovali; cistejsi, mirnejsi. Templjev je ogromno,

in danes sva s Patrikom naredila turo po najvecjih znamenitostih. Naleteli smo na dan, po besedah domacinov, rojstnega dne BUDE in tako smo imeli tuk tuke zastonj, seveda pod pogojem, da si gremo ogledat ali srebrarno ali krojarno. Drugace povedano, za nekaj svojega casa, si dobil cenejsi prevoz. Namrec v vsaki tej 'trgovini' so nas na lep nacin vrgli ven, takoj ko so opazili, da nismo kupci....cene so parkrat visje, kot v normalnih trgovincah ali na ulici. Tudi sicer Tajska ni vec ravno tako zelo cenovno ugodna, kot je bila vcasih. Azija se na veliko razvija in cene rastejo. Domacini se spreminjajo skupaj z razvojem in prijaznost, ki je bila vcasih, na zalost izginja. Ostaja pa vreme:) vroce, soparno, smogasto:)....Sedaj se en bananin milk shake, potem pa spat po dooooooolgem dnevu, ki se je pricel ze ob 5:40, ko smo prisli na Hualampong postajo.

Koh Phangan v slikah

kuza gleda soncni zahod na 'nasi' plazi

plaza Haad Rin (sunrise beach)

view point

gorata cesta na otoku...klanci 15 in 20%

elephant trekking v dzungli

dzungla

ring za thai boxing na vrhu gore;)

'domaca zival'

ribiske ladje

tempelj na otoku

Koh Phangan

Sva pristala na otocku, po dolgem potovanju. Iz Kanchanaburija sva sla na avtobusno postajo, kjer so naju gledali, kot bi padla z lune (razlog: bila sva edina tujca na celi postaji). Dvourna voznja naju je pripeljala do Ratchaburija, kjer sva si kupila karti za vlak do Surat Thanija. Bil je kar problem kupiti karti, saj je to mesto, ki ne vidi veliko tujcev in posledicno ne znajo anglesko. Da sem stricku na postaji razlozila, da rabiva eno odraslo in eno otrosko karto, sem morala narisati, da so razumeli:) veliko smeha ob tem:)).
Vlak....se pelje...se pa tudi veliko ustavlja, ceprav po samem voznem redu, naj se ne bi...Itak smo na cilj prisli z enourno zamudo, ampak ok...prisli smo:). Tam sva vzela preko Songserma karto za ladjo v kombinaciji z busom, ki pelje do piera Don San in nato s hitro ladjo na Koh Samui in Koh Phangan. Karta je prisla 430B, tukaj ko smo danes gledali v pristaniscu..hehe...stane pa 380B: seveda mora agencija nekaj zasluziti.
Na otoku smo se dobili z Nino, Majo, Zigom in skupaj prvi dan polenarili na precudoviti plazi. Prava rajska plaza, smo jo poimenovali:) V Laemson-u ponujajo tudi izlete in vceraj smo sli na snorkel trip. Od 11:00 pa do 17:00 smo bili na ladjici oziroma v vodi- superca. Ribic ulala, od jegulj do igel in seveda se veliko pisanih tropskih ribic. S kosckom ananasa, jih je bilo okrog nas na stotine.

Danes pa smo rentali motorcke in sli malo naokoli po otoku. Sprva smo se zanimali za pot do Bangkoka, nato pa sli do slapov, ki zaradi suheha vremena nimajo kaj dosti vode. So pa ceste adrenalinske, tiste ob obali- gor, dol, ovinki....kar malo spooky voziti po njih:)
Zvecer pa trznica, kjer ni, da ne bi bilo; vsaj kar se hrane tice......
ena slikica za okus:))

Kanchanaburi

Dva dneva polna aktivnosti, bi lahko rekla za vceraj in danes. Vceraj sva spremenila najino prevozno sredstvo in sla iz klasicnega kolesa na motorizirano kolo, najela skuterja za 150BHT in se odpeljala proti templju, kjer imajo menihi tigre. Pred dvemi leti so jih imeli 10, sedaj jih imajo 38 in temu primerno, je visja vstopnina/ 500BHT (v Lonelyu 2007 se vedno 300), poleg tega je too much skomercializirano. Pricakovala sem tigre in menihe, videla sicer ze ja, tigre, menihe celo 3 in gruco Americanov, ki 'pomagajo'...Obisk templja definitivno pod pricakovanji, je pa vseeno lepa izkusnja biti ob tigru in ga drzati za taco:).

Danes sva sla iz motorja na kombi, organiziran izlet. Sli smo kar na nekaj tock, slap Saiyok, Hellfire pass (muzej in proga v kanjonu, ki je bila zgrajena med drugo svetovno vojno), jeza slonov, bamboo rafting, jama, vlak in most na reki Kwai. Od 8 zjutraj in do 18, tempirano ves cas. Odlicen izlet, predvsem adrenalinski del...hehhe...na slonu je bilo zabavno, ko je sel po klancu gor in dol, po vodi...nasmejali smo se posteno. Se vec smeha pa je bilo na bambusovem splavu, ki smo ga sami kontrolirali. Prilagam sliko, ki pove najvec, ko sem bila prepricana, da se bova prekucnila;))). Tudi jama in vlak sta bila ulala, se posebno hoja po tirnicah, ki peljejo po lesenem mostu ob soteski.

Naj slike povejo svoje...

Ayuthaya- slike

1. Wat Matharat

2. Wat Matharat

3. sloni

4.Wihaan Mongkhon Bophit

5. Wat Phra Si Sanphet

6. Pokopalisce

TAJSKA

Vceraj sva priletela v Bangkok in takoj z letalisca odsla o zelezniske postaje Hualampong, ter skocila na vlak do Ayuthaye. Imela sva kar sreco, saj nisva niti malo cakala na prevoz in bila malo cez 20:00 ze v Ayuthayi. Na poti do sem, sva bila malo sokirana, saj ni ravno tako kot na Baliju- napram Tajski je Bali 100% cistejsi. Tudi vremenska razlika je vec kot ocitna: Bali ima vroce sonce, zrak cist in normalno dihas, medtem ko tu, sonce ni tako zelo vroce, je pa soparno, da znoris in komaj komaj dihas. Ceprav naju je sonce na BAliju opeklo mimogrede, da sva sedaj kot dve olupljeni pomaranci, se vedno ljubse tisto podnebje kot to tukaj:). Tudi sobe....huh...tam sva imela mehko, veliko posteljo, tu sva na trdi 'postelji'; sploh ni jogija....nekaj tezav sva imela, da sva zaspala, ampak ni za verjeti, zjutraj nisva bila cisto nic polomljena:). Celo dobro sva spala..hehe. Zbudila sva se tudi kmalu, saj je enourna razlika pripomogla k temu in ob 9-ih ze odirkala s kolesom gledat ruine. Do 15:00 sva prekolesarila celo staro mesto, potem se prepustila uzivanju pred hotelom- ledena kava za 20BTH in sadni shake- nic boljsega :)Zvecer greva se pogledat ruine, ker menda je ful lepo, ko zahaja sonce...bomo videli- boste videli;)

Change money

Obljubila sem, da prilimam slikico od menjalnic, kjer ne smes menjati denarja na Baliju, saj te posteno ogoljufajo...eco tu je slika:

Zadnji dnevi na Baliju- Nusa Dua

Pa se je iztekel en teden, kot bi mignil. Sva sicer planirala malo drugacen konec, vendar je vceraj 'najin driver' Ketut imel eno praznovanje in ni imel casa, da bi naju vozil naokrog ves dan, tako sva potem izbrala plan B in najela moto taxi, ki naju je peljal na polotok Nusa Dua. Najjuznejsi delcek otoka in tudi najlepsi. Plaze urejene, resorti, vse zeleno; prava hrana za oci in duso. Pol dneva smo prebili na plazi, v vodi in jaz sem se spremenila v kuhanega raka, ceprav sem bila skoraj ves cas pod drevesom. Patrika je malo resila majica, je pa tudi bil kar utrujen od vrocine in sonca, tako da sva zvecer samo se skocila v bazen se malo ohladit in spat.

Danes sva tudi najela mototaxi in sli smo prav tako na polotok, vendar na drugo stran. Plaza Padang Padang na drugi strani je ulalala... paradise:) in na koncu polotoka se tempelj Ulu watu, ki stoji na robu pecine. Tu je edino nevarno, da te opice okradejo, tako sem prej cisto vse varno spravila v nahrbtnik. Ampak vseeno so nekaj nasle...ena mi je skocila na hrbet in odgriznila vrvico od moje majice in potem to malcala...hehe:) sem bila vesela, da je bila zadovoljna zgolj s trakcem:). Ves popoldan smo preziveli na Nusa Dui, proti veceru, se na poti ustavili v Macu (Patrik od dalec videl rumeni M) in potem sva se spet sla hladit v bazen:)) Voda je sicer segreta na tam cca 27stopinj, vendar je bila napram najini kozi se vedno mrzla:).

Sedaj sva sla se na zadnji sprehod po Legianu, glavni ulici, se zadnja pregovarjanja s trgovci, jutri namrec ze 'sibava' na Tajsko.

Kratek povzetek Balija: lepo, vroce, prijetno, barantujoce, 'nategujoce' (opozorilo vsem, ki boste sli na Bali- nikoli nikdar ne menjaj denarja na ulici!!! Imajo namrec take mize, v katerih je luknja in ko ze enkrat prestejes, oni se enkrat in takrat ti sviznejo ene 100000Rp). Bom en tak place slikala, za primer:))) in naslednjic dala sliko gor.

Tako sedaj pa greva pocasi proti hotelu, bo treba spat, da zjutraj lahko skociva na hitrco v bazen, pojeva zajtrk, potem bo ze aviiiiiiion...see you again Bali...Terimakasi (means hvala).

Patrik's birthday

HotelAdunmasazaMomm'srestaurant

Danes je poseben dan, saj je Patrikov rojstni dan in temu primerno sva ga prezivela. Sicer za dobro jutro nic kaj lepega, saj se je iztekla najina rezervacija za hotel in ker sem mislila, da bova ostala kar v tem hotelu do konca, niti nisva hodila naokrog in gledala za druge. Vendar pa, ko sem danes ze drugic vprasala, ce lahko podaljsava najino bivanje v sobi 110, so naju zavrnili, ces, da je vse bookirano. Ponudili so nama eno drugo sobo po zelo visoki ceni in se to samo za en dan. Ni biloravno v mojem interesu, da se vsak dan sproti pakirava, zato sva sla najprej na internet preverit, kaj se da bookirati za nizko ceno, ampak ker ni bilo nic pametnega, sva sla po ulici naprej proti Seminyaku (novejsi del mesta Kuta) in videla kar nekaj hotelov. V prvem je bila soba lepa, s hladilnikom, klimo, pa tudi cena je bila lepa:), zato sva sla naprej. V drugem cena sprejemljiva, vendar pa soba nic kaj boljsa od prve, cena seveda visja in glej ga glej, v tretje gre rado in res je. V tretji hotel, ki sva sla, je bila ze takoj prva cena res lepa (150000Rp/noc+zajtrk), soba naravnost pred bazenom in precudovit tropski vrt. Seveda ni bilo treba niti barantati za nizjo ceno, samo se polozila sva depozit in sla spakirat stvari v Sayang Maha Mertho. Za sam zacetek sva si privoscila kopanje v bazenu, potem pa, ker je Patrikov dan, sla najprej v eno fency restavracijo na Flinstones menu in nato na masazo. Patrik je med masazo zaspal, ker je tako uzival (hehe...pravi moski). Jaz sem si se privoscila pedikuro in manikuro, Patriku so samo spedikirali noge:)))...Res feeling in tudi sedajle, ko pisem, pisem zelo sproscujoce. Zraven imava se muziko v zivo ala jamaica style:))) Uziiiiiiiiitek:)))

One day tour on Bali 20.2.

Huh, danes pa je bil izlet. Zjutraj sva takoj po zajtrku vstopila v najin taksi, 'taksist' Kukut naju je ze malo pred 9 zjutraj cakal pred hotelom. Predlagal nama je za zacetek, da si ogledava Barong ples. Ena urca odlicne predstave, saj je Patrik umiral od smeha, ko so se preganjali po odru gor in dol:) Po predstavi smo se odpeljali proti Celuku, mestu, ki je znano po izdelovanju srebrnih izdelkov. Prikazali so nama nacin izdelove, medtem ko srebro uvazajo z Bornea. Privoscila sem si srebrno ogrlico:) za kaj vec pa ni bilo dosti denarja, ker sem ga pustila v hotelu- pravzaprav kar ok, ker sicer bi vse tam pustila:). Na poti do sem, nama je Kukut (taksist) priporocil se ogled tovarne batika- potek sva si ogledala, na hitro vrgla uc se na izdelke, in nato nas je pot vodila mimo Mas-a, kjer so znani po rezbarjenju in naprej do Ubud-a. Tu je zelo znan "Art market", kjer je sicer res veliko izdelkov iz lesa, blaga, srebra, vecino pa je komercialnega blaga, ala oblek. Ceprav je bilo v nacrtu, da tukaj naredimo en kratek stop, me je trznica potegnila vase:)...Kukut nama je ze prisel nasproti in odpeljali smo se proti parku ptic in plazilcev. Papige, are, kakaduji, kljunasi in se veliko veliko drugih ptic, ki so prosto v kletki, po kateri se sprehajas, vredno ogleda. Na samem zacetku sva celo dobila kakaduja in kljunasa na roko, kar se vidi na sliki:)

Na drugi strani pa park plazilcev, tudi mislim, da slika pove dosti. Po sproscujocem "sprehodu" smo sli naprej do Goa Gajah, kjer je jama in tempelj. Za vstop sem dobila sarong, ker je pac to sveti kraj, jama sama po sebi pa je od zunaj veliko bolj zanimiva kot sama notranjost, ki je zgolj zakajena od disecih palck. Jamo naj bi po legendi naredilo bozanstvo s svojim nohtom:)). Od tam naprej smo sli do Sangeh-a, ali bolje, ce povem do gozda opic. Opice so cisto udomacene, pridejo zraven, slabost je edino, da jih ne smes bozat. Meni je ena, ker sem imela v roki piskote Leibnitz skocila na glavo in ker je bil to samec, mi je na koncu se ukradel cel paketek, tako da zal druge niso bile delezne piskotov. En krog in nato proti templju Taman Ayun, royal temple, zgrajen v zacetku 17.stoletja. (Meni najvecja zanimivost, da je prepovedan vstop zenskam, ki imajo menstruacijo- kot da bo kdo v hlace gledal). Malo sva ze bila utrujena, ker je bila ura skoraj sest, zato sva naredila samo en hiter krog in s kombijem naprej do Ulu Watu-ja: tempelj na skali sredi morja, katero je izoblikoval veter. Tu sva pricakala soncni zahod in srecala hordo turistov- koncno, ker sem ze imela skoraj obcutek, da samo midva hodiva naokoli. Prelep soncni zahod, res vredno ogleda. Ko je sonce zaslo, je bil tudi za nas cas, da se odpravimo domov. Dobre pol ure voznje do Kute in ob 20:30 sva bila ze pod tusem. Seveda utrujena od celega dne in tudi ze malo lacna, sva sla v najino Brazilsko restavracijo na noodle, shake-a in sedaj se ura nagiba k enajsti, kar pomeni, da bo potrebno pocasi iti spat.