Zadnje dneve v Maroku, sva preživela v Marrakeshu. Po priporočilu Hermanna, sva se napotila proti hotelu blizu DjemElFna, vendar pa sva na poti do tja, spoznala Jimmya, ki nama je priporočil še en hotel, v katerega je bil namenjen on. Šla sva pogledat z njim...tisti, v katerem Jimmy prenočuje, kadar je v mestu, nama ni bil ravno povšeči, ker so sobe v prvem nadstropju, kopalnice pa v pritličju. Izbrala sva hotel na drugi strani uličice, hotel Mimosa- atmosfera super, interiori prečudovit, lokacija odlična in za piko na i, cena privlačna! Nočitev za 2 osebi 150DH (to je pol manj, kot najina prva noč v Marrakeshu!).
Po dokaj dolgi vožnji, razpakiranje, ogled terase v hotelu, tuš in nato večerja na trgu ter vsrkavanje afriške kulture- gledališča v živo! Naslednji dan pa sva po načrtu pofočkala glavne znamenitosti. Ob slikah kratek opis...
  Sinagoga  vpogled v domačo lekarno    Prekrasni detajli v palači
    Židovsko pokopališče. Pokrita grobnica pripada seveda umrlim rabijem. Židje ne uporabaljajo sveč, temveč pokojnim v spomin na 'grob' polagajo kamenčke. Zanimivo nama je bilo tudi to, da je pokopališče razdeljeno na 3 dele, na eni strani moški, drugi ženske, tretji otroci in seveda posebna mesta za rabije. Ob izhodu s pokopališča, si je obvezno treba umiti roke (v ta namen zgrajen vodnjak), ker s tem pustiš duše na pokopališču (tako nama je razložil skrbnik pokopališča, ki sedi ob vhodu).




        Davidova zvezda na zidu hiše v predelu mesta, kjer še živi židovska skupnost.

 

Pod vodstvom lokalnega prijatelja, nam je bil dovoljen vpogled v ročno industrijo. Delavnice so v pritličju in prvem nastropju ene izmed klasičnih stanovanjskih hiš. So tudi nekakšne sobe, kjer je spodaj delavnica, zgoraj (po lojtrici) pa ležišče/prenočišče. Kolikor zanimivo, še toliko bolj grozljivo ob spoznanju, kako se tu nekateri dobesedno borijo za košček kruha...najmlajši je imel okoli 12 let!!!   

  Že izrezano usnje sušijo ob robu ceste---naslednji dan pa iz teh koščkov, že v prodajalni visijo izdelani čevlji;)

Taroudant 26. in 27.02.

Taroudant...mesto so tudi poimenovali 'little Marrakesh'; seveda z razlogom. Okoli mesta teče obzidje izpred več stoletij, na nekaterih mestih odlično ohranjeno, na drugih že skoraj razpadlo.

Jutro in prelepo sončno vreme naju je odneslo na sprehod po mestu. Uličice, ki so vse prej kot logično razporejene, so nemalokrat povzročile, da sva zašla v slepo ulico:) Posledično sva se odločila, da bova pot nadaljevala ob obzidju. Malo plezanja, pogled v naravo in 'kanjon' izven mesta, nato pa skok na kočijo.

Kočijaž je točno vedel, katere so znamenitosti mesta, ki bi nas kot turiste zanimale in odpeljal nas je do 'usnjarne', kjer strojijo, barvajo, sušijo živalske kože in iz njih izdelujejo raznorazne izdelke. Kože, ki jih obdelujejo, so kozje, ovčje, kamelje povečini, se pa najde tudi kakšna bolj eksotična.

Vonjave so tu bile zelo zanimive, od vonja po amonijaku do vonja golobjih iztrebkov. Povprašala sem, na kakšen način pridobijo toliko golobjih kakcev, da napolnijo cel bazenček. Pa so mi povedali, da so v mestu gojitelji golobov, ki drekce zbirajo in jih potem pripeljejo sem. V posameznih bazenčkih se različno dolgo kože namakajo, potem jih ustrojijo, pobarvajo, posušijo in na koncu razčešejo, če gre za ovčjo kožo. Za tem sledi seveda še končna obdelava in prelepi izdelki. Cene ročno narejenih torbic so od 20€ dalje.

Kočijaž nas je odpeljal še do hiše, kjer pridelujejo arganovo olje, tako jedilno kot kozmetično. Zanimivo je bilo pogledati, kako ženici ročno meljeta arganova semena, iz katerega curlja oljček. In kaj vse izdelajo potem iz tega!? Kremice, balzame, začimbe za solatko, olje za kuho,...Dodatno v ponudbi pa cel asortiman krem in olj iz vrtnic, drugih nam nepoznanih zelišč, med drugim tudi pepermint (v obliki majcene steklene paličice- vonj ti pride do dna pljučnih kril) in viagra.

Na drugi strani mesta se veselo sprehajajo koze....

Pohajkovanje po mestu pa je prinašalo nova in nova odkritja...nasad pomaranč ob šoli, za katere sva kasneje ugotovila, da so zgolj okrasne in seveda posledično ne čisto resnično okusne:), mokarna oz. 'prodajalna' moke, kjer ti natresejo v vrečno svežo mleto moko. Prideš, ob cesti parkiraš, naročiš, ti zmelje in voila, že imaš svežo mokico.

Čas je kar odletel in dogovor z enim stričkom, da nas popelje malo po mestu, je propadel, ker je že bil večer. Naslednji dan pa prelep jutranji pogled na gorovje Atlas iz hotela M. (nočitev 150Dh/dvoposteljna soba).

Jutranja kavica in čaj (z ogromnim sladkorjem), sveže pečene palačinke (z medom, nutelo, sirčkom- ena palačinka zgolj 4Dh) in k frizerju, nato pa na kolo. Najem koles za 1h naju je stal 20Dh in nama prinesel veliko užitka. Odpeljala sva se iz mesta na podeželje, se naužila lepot in nekaj prijaznih pozdravov, par pogovorov v jeziku 'rok', ter nato odpeljala nazaj na zasluženo kosilo. Odkrila sva odlično restavracijo, z najbolj prijaznim natakarjem, ki je za piko na i, odlično govoril angleško.

Večerni koncert na trgu: Podrt most zaradi naliva padavin.

Še nekaj lepot prelepega mesta...