Od menjave straže, Serdika, Ohrid Klimski vse do Vitoshe

Zadnji dan, ki nam je ostal še na voljo za skakanje naokoli, smo dobesedno preleteli vse ključne, glavne znamenitosti v središču mesta. Za ogled, sprehod mimo teh veličastnih arhitekturnih zgradb je dovolj dve urci, če se ne poglobiš v vse detajle, ki navdihujejo. Zgradbe pričajo o tem, da je bila v tem kraju pestra zgodovina in izmenjalo se je veliko narodnosti. Od islamskih, krščanskih in pravoslavnih cerkva, prav tako pa tudi ostanki starodavnih Rimljanov.  

mošeja Banya Bashi 

spomenik Sv. Sofia

Sv, Petka Samardjiyska iz sr. veka, leta 1875 obnovljna

                   simbol praznika Baba marta                        

Starodavna Serdika

 

Ko prideš na drugi strani ostankov starodavne Serdike na površje, te pričaka pogled na čudovito fontano in predsedniško rezidenco. Pred njo se vsako uro menja straža, dva stražarja stojita zunaj in dva notri. Niso tako zelo pri miru kot v Londonu, se pa tudi ti niso pustili zmotiti in nasmejati kljub našim poskusom. Rezidence se drži hotel Sheraton in na dvorišču hotela stoji rotunda Sv. Georgija zgrajena iz rdečih opek. Rotundo so zgradili Rimljani v 4.stoletju, katero krasijo freske iz 12., 13. in 14.ega stoletja. V času turških vpadov je bila rotunda uporabljena kot mošeja in te freske odkrite in renovirane šele v 20. stoletju.

 

  

Narodno gledališče Ivan Vazov

V času, ko so bili tu Rusi, zgrajena Tsurkva Sveta Nikolai (ruska cerkva), ki se bohoti na hribčku s svojo čudovito zeleno - zlato streho. Notranjost ni ogromna, niti ne tako lepa kot zunanjost. Na drugi strani ceste v manjšem parku pa stoji kip Stefana Stambolova (12.2.1854 - 18.7.1895), v čast politiku, novinarju, revolucionarju in pesniku. Bil je predsednik vlade in regent, ter en  izmed najpomembnejših in najbolj priljubljenih ustanoviteljev moderne Bolgarije. Sodeloval je pri uporu Stara Zagora in pobudnik gospodarskega in kulturnega napredka v Bolgariji za časa balkanskih vojn.

  

Univerza Ohrid Klimski

Pot nas je vodila proti jugu mesta, do zadnje metro postaje Vitosha. Obiskali smo nakupovalno središče Paradiso, ki se lahko ponaša s pestrim naborom butičnih trgovin, na strehi z vlakom smrti, vrtiljakom,...in v predzadnjem nadstropju z drsališčem. Ne manjka niti ponudba hitre hrane, kateremu je namenjeno celotno nadstropje in ogromnemu kotičku za otroke. Od igranja na igralih, skakanja na trampolinih do plezalnih sten in ogromnega tobogana, ter seveda kotiček z VR pripomočki, biliard, bowling,...Zabave za ves dan in še je ne zmanjka. In to vse v enem nakupovalnem centru. Občutek za čas izgine, bolečine v nogah in utrujenost hitro pride. :)

 

 

Vitosha okrožje, gora Vitosha in Polžja hiša

Najjužnejša metro postaja Vitosha, zgrajena 20. julija 2016 se imenuje po gorovju Vitosha. Gorovje je najstarejši naravni park na Balkanu in najbližje smučišče glavnemu mestu Sofia. Vulkanskega izvora meri v širino 19 km in dolžino 17 km z najvišjim vrhom 2.290 m n.v. (en izmed desetih vršacov nad 2000 m).

 

Na končni postaji, naravnost iz podzemne vodi pot do nakupovalnega centra Paradiso. Znane trgovine, med drugimi celo Zlatarna Celje in na vrhu stavbe vlak smrti nudijo veliko zabave in veselja tako odraslim kot otrokom. Celo drsališče znotraj samega centra in plezalne stene, poleg bowlinga, VR otočka,...izbire za zabavo na pretek. 

Po krajšem ogledu nas je pot vodila proti vznožju Vitoshe, kjer stoji ena izmed 50 -ih najboljših hiš na svetu - t.j. polžja hiša. Med klasično zgrajenimi hišami se blešči na soncu pisana, ne tako zelo majhna večstanovanjska hiša. Ko smo iskali najboljši kot za fotografijo, se je pripeljal gospod in zavil k hiši, ter dvižna vrata garaže so se pričela dvigati. 'vprašati ni greh' in gospoda sem povprašala, če je možno pogledati hišo tudi od znotraj. Sreča pa taka, gospod, ki sem ga ogovorila, je kreator in lastnik hiše. Sedem let mu je vzelo za izris projekta, papirologijo in izgradnjo. Vse je zasnoval sam, v hiši pa poleg njega živijo še ostali družinski člani, trenutno 9, medtem ko je hiša zgrajena za 13 ljudi. Občudovanje zunanjosti je nadgradila tudi notranjost - radiator v obliki sončka, polža - unikatno, dvigalo s porisano notranjostjo in zunanjostjo,...iz nas je bolj kot ne prišlo le "wow", "top", "hudo"....

 

  

Prečudovita notranjost - dnevni prostor gleda na severno stran, iz katere črpa sončno energijo. Na drugi strani, ki je senčna so kopalnice - ja, več njih. Dvigalo, ki ima na vrhu mizo z ogromno rožo in v samem dvigalu dva ročno poslikana stolčka. Kljub barvam, detajlom, je prav vse stalo na svojem mestu in občutka nakičenosti ni.

  

Pri vračanju domov, smo slučajno naleteli še na katedralo Sv. Jožefa. Prvotno uničena zaradi bombandiranja med drugo svetovno vojno in posvečena leta 2006. Temelji nove katedrale je položil osebno sam papež Janez Pavel II med obiskom Bolgarije leta 2002. Katedrala Sv. Jožef je največja katoliška katedrala v Bolgariji, dolga 23 metrov in široka 15 metrov, ter visoka 33 metrov, v kateri lahko istočasno posluša do 1000 vernikov naenkrat. Krasijo jo lepi vitraži in kip Sv. Jožefa.

  

Nakupovanje in Narodni dan osvoboditve

Kljub velikemu prazniku, dnevu osamosvojitve po rusko - turški vojni, ki je bila leta 1877 - 1878, so bile trgovine odprte. Nekatere tudi do poznih večernih ur. Se pa je čutilo slavje in počasi so izginjale stojnice, na kaerih si lahko kupil raznovrstno pletene 'martinice'. Praznik se imenuje tudi Baba Marta in temu namenjene so zapestnice in ostali obeski, broške ipd. iz rdečo bele barve. Martinice so za srečo, zdravje - vse dobro, nosijo pa se vse do takrat, ko vidiš štorkljo in jo obesiš na drevo. Lepo je videti, da se praznično vzdušje dotakne prav vseh - od dojenčka, mladostnika do starostnikov. 

   

Posebnosti uličnih zgradb, pravzaprav vsega kamnitega so čudoviti grafiti in seveda sem in tja ulični umetniki. Gospodu s harmoniko, ki si je na nogo privezal pručko je delal družbo drugi gospod s kitaro. Ko nista klepetala, sta skupaj tudi zaigrala.  

 

  

 Po tistem, ko smo odnesli vse nakupljeno v stanovanje, smo se odpravili proti parku, mimo Serdike in Narodnega doma (Parlament). Slučajno smo imeli to srečo, da smo ravno padli v čas pred veliko slovesnostjo, ki se je odvijala na trgu pred parlamentom za praznik. Govor predsednika, marš vojakov in na koncu wow ognjemet. Ljudi se je na trg natrpalo več tisoč in rentgenski pregled vsakega, ki je želel notri, je bil pogoj. Tudi natančni pregled vsake torbice, nahrbtnika - za varnost odlično poskrbljeno. Stojnice, jurčki in podobno, česar smo mi navajeni ob takšnih slovesnostih tu ni. Takoj po ognjemetu, se je množica razpršila in vsula na javne prevoze ali peš proti domu, restavracijam v okolici. Na metro nismo šli, ker bi morali počakati vsaj na tretjega, če ne več, da bi lahko prišli gor. Zato smo se sprehodili po eni izmed glavnih ulic in prišli do restavracije Godzila. Odličen izgled in tudi hrana je bila super. 

 

Hali market, shisha bar, Wok to walk

 

Pričetek dneva na tržnici in v shisha baru, kjer smo se zadržali kar nekaj časa. Ura je tekla dalje in pred nami je bil še celotni nakup. Na ženskem bazarju smo našli nekaj simpatičnih trgovinic in zvečer šli še v Hali pokrito tržnico, kjer je ena najlepših starinskih nihajnih ur iz začetka 19. stoletja.

 

Večerjo smo si privoščili v restavraciji Wok to walk. Izbira osnove, dodatka in preliva je super izbira in tudi okusi so orientalski. S polnimi želodčki smo skočili na tramvaj in se odpeljali v naš začasni dom, stanovanje na ulitsi Rodopi.

 

Vitosha, Slaveikov trg, Earth and man museum, Happy restaurant

    

Dan smo pričeli z obiskom bolgarskih prijateljev - Laczho in Mariela sta se oglasila na kavi, nato pa smo šli po promenadi Vitosha in iskali primerne butične trgovine. Na poti do tja stoji spomenik svete Sofije iz leta 2000, kjer je včasih stal kip Lenina. Na 14 metrskem stebru se povzdiguje v nebo dobrih 7 metrov visoka in rokah nosi simbol moči (krona), slave (venec) in modrosti (sova). Krona predstavlja tudi boginjo usode Tyche. Strička iz brona na klopici sta skulpturi Petko in Pencho Slaveykov, bolgarska pisatelja, oče in sin. Na trgu Slaveykov zato še danes veliko stojnic s knjigami, tako rabljenimi kot novimi.

Vitosha

  

  

Nekaj zanimivih stavb na poti proti  Narodnemu muzeju Zemlja in človek. V muzeju smo videli ogromno kristalov, med njimi tudi več kilogramske, celo enega, ki ima dobro tono. Lepote zemlje in vzdihljaji nad kristali kateri je lepši...

  
  
 Na večerjo smo šli v eno najbolj znanih restavracij - Happy restaurant. Fenomenalna postrežba, odlična hrana in še boljša atmosfera. Restavracija, ki bi jo lahko obiskal vsak dan, kjerkoli na svetu.