Santa Fe - Bantayan island

Zjutraj sva iz Boga odsla proti Hagnayi - pristaniscu, od koder plujejo ladje na otok Bantayan, v mesto Santa Fe. Otok je bil prizadet od tajfuna Haiyan, znan tudi po imenu Yolanda in se vedno se vidijo posledice tega dogodka. Palmina drevesa, elektricni drogovi, vse je polomljeno in izruto. Tudi hise niso ostale neprizadete in pred porusenimi hisami stojijo sotori, takoimenovani 'shelter box'. Veliko ljudi nima vec svojega doma, poruseni zidovi, podrte strehe. Ne samo lesene bajtice, tudi zidane so poskodovane. Ljudje so prejeli pomoc iz tujine in so zelo hvalezni, kar se vidi skoraj na vsakem koraku - iz kamenja sestavljeni napisi 'Thank you Oxfam'. 

Najela sva skuter in se odpeljala naokoli po otoku, ter padla v vasico Patao. Ljudje so ekstremno prijazni, te pozdravljajo in preseneceno ogledujejo, kako sta se v kraju znasla dva tujca. Iz mesteca sva sla po bliznjici, ki ni bila niti malo podobna poti :) Zemlja in ogromni kamni, bolj relly, kot pa cesta. Na poti nazaj proti Santa Fe-ju, sva se ustavila se v Ogtong jami. Precudovit beach club, v srediscu resorta pa manjsa jama. Vstopnina je bila 50PHP in za vstopnino sva se lahko vrgla tudi v bazen. Glavno mesto otoka, Bantayan, tudi ni vajeno turistov in temu primerna je tudi ponudba. Sva imela kar tezavo najti restavracijo. Sele na trznici, ob pristaniscu sva prisla do restavracije. Jedla sva za borih 160PHP. 

Slik na zalost na tem racunalniku nikakor ne moremo dodati, zato jih dodam naslednjic...zato pa nekaj vec o tajfunu na povezavi: http://en.wikipedia.org/wiki/Typhoon_Haiyan

CEBU City - nekaj malega zanimivosti / znamenitosti

Večina Cebuanskih znamenitosti je povezanih s prihodom Magellana na otok v letu 1521.

Stari del Cebu City-ja je, znan birokratom kot pravi center, kjer se kot pajčevina raztezajo ulice v senci med trgom Carbon (ni več skladišče premoga, ampak sedaj tržnica s premnogimi izdelki na svojih stojnicah) in cesto Colon.

Magellanov križ- Blizu Basilice Minor del Santo Niño stojita Magellanov križ in kapelica. Križ je 21. aprila 1521 postavil Ferdinand Magellan in označuje mesto, na katerem so bili krščeni prvi Filipinci, ki so sprejeli krščansko vero, med drugim tudi kraljica Juana. Magellanov križ je najprej stal v neograjeni kapelici. Ker pa so domačini sčasoma začeli verjeti, da ima Magellanov križ čudežno moč, so začeli z njega rezati majhne koščke in jih nositi domov. Zaradi tega so križ kasneje ogradili.

V Basilici Minor del Santo Niño, zgrajena med letoma 1735 in 1737, hranijo kipec Santo Niña, ki velja za enega od najstarejših verskih reliktov na Filipinih. Kipec Santo. Niña je Magellan leta 1521 izročil filipinski kraljici Juani kot darilo ob krstu. Štiriinštirideset let kasneje je bil Cebu City v vojaškem spopadu popolnoma opustošen. Vojak, ki je brskal po uničenem mestu, pa je na pogorišču ene od hiš našel popolnoma nedotaknjen kipec Santo Niña. Od takrat naprej prebivalci Cebuja kipec Santo Niña častijo kot čudežni verski simbol. V Cebu City se, predvsem v času festivala Sinulog, zgrinjajo reke filipinskih romarjev s Filipinov in vsega sveta, da bi si ogledali in se poklonili tej najpomembnejši filipinski katoliški ikoni.

Fort San Pedro, zgrajen sredi 19.stoletja. Gradnje se je lotil konkvistador Miguel Lopez de Legazpi, ko je prišel leta 1565 in je eden izmed redkih objektov svojega časa, ki je preživel drugo svetovno vojno.

Museo Sugbo je v nekdanjem Carcer del Cebu (deželni zapor), je nedvomno najboljši muzej v Cebuju. Eksponati so iz zgodovine otoka; od zgodnjega kitajskega in Siameškega trgovanja, s prihodom Špancev in do moderne dobe.

Busay se dviga takoj za mestom, na visokem gorskem grebenu; odličen razgled.

Kip poglavarja Lapu Lapu stoji na otoku Mactan, nedaleč od letališča Cebu. Kip naj bi stal točno na tistem mestu, kjer je poglavar Lapu Lapu v srditem boju ubil Ferdinanda Magellana. Lapu Lapu v eni roki drži meč, v drugi pa ščit – tako kot naj bi bilo med bojem z Magellanom. Magellan je pristal na otoku Mactan 27.4.1521 in želel pokoriti krščanstvu nemirnega vazala Lapu-Lapuja. Po treh letih plovbe in izgubi 4 ladij, ter 219 življenj, je prvo Magellanovo obplutje oble bilo končano.

Otok Olango je otok, kjer je največja koncentracija ptic selivk v državi. Približno 77 vrst ptic otok uporabi za počivališče na poti med Sibirijo, severno Kitajsko in Japonsko do Avstralije in Nove Zelandije. Sicer je otok dom približno 16.000-im avtohtonim pticam.

Ihawig - PALAWAN ---- Cebu city, Bogo - CEBU

 

 

 

 vceraj so ze zapirali in danes nadaljujem od vceraj, predno odideva na naslednji otocek Bantayan, severnovzhodno od Cebuja.

Vceraj sva se iz krokodilje farme odpeljala naprej do prav posebnega zapora. Iwahig zapor in kazenska farma je zapor brez resetk, tako imenovani odprti zapor, ustanovljen leta 1904. Zaporniki preživljajo svojo kazen na način, da obdelujejo zemljo, izdelujejo izdelke, ali pa zgolj plesejo obiskovalcem, ala Backstreet boys. Tudi nama so zaplesali in obcutki so zanimivi- pozabis, da so to dejansko ljudje, ki so v druzbi zagresili nek zlocin. Zapor je razdeljen na tri dele - minimun, medium in maximum: glede na obsodbo. Zapornik iz dela minimum je v casu, ko sva prisla delal pedikuro varnostnici - zanimivo videti moskega, ki strize nohte in oblikuje obnohtno kozico.

Glede na stopnjo varovanja, se seveda lahko zgodi, da kateri izmed zapornikov pobegne v bliznje gore, vendar se to menda ne dogaja pogosto. Varnostnik na glavnih vratih je bil zabaven. Ko sva prisla, je vprasal: "You would like to go in? And stay there for next 50 years?" Mislim, da bi doticni varnostnik moral iti malce na pocitnice:), ker je isti vic ponovil, ko sva sla ven:)

Iz zapora sva odbrzela do hotela, ker sva se morala odjaviti ob 12:00, nato pa se zapeljala do cca 15km oddaljene iz mesta, Vietnamske vasice. Vasica je nastala, ko so prispeli Vietnamski ubezniki preko morja iz Kambodze, in jim je Filipinska vlada ponudila zemljo, kjer so si ustvarili svoje domove. Dandanes ni vec veliko vietnamskih druzin, oziroma je vec ali manj njih porocenih s Filipinci. Bil je ravno cas kosila in sva jedla slavne vietnamske chaomao rizeve noodle, ter sveze in ocvrte zavitke. Mnjami:) in zelo poceni. Za tri jedi + pijaco sva placala piclih 420PHP. Po kosilu sva imela ravno se toliko casa, da sva se zapeljala cez vasico, si ogledala pagodo in se vrnila v Puerto. Ena voznja po Rizal Avenue, nato pa ze vrnila motorcek (rentala za 1 dan, 400PHP). Zadnje pol urce na otoku, sva prezivela v White(Blue)Pinoy-u, pri Iztoku in Jaku, nato pa odsla na letalisce.

Presenetljivo, da avion odleti prej, kot je planirano...prvic se mi to zgodilo, pa sem/sva ze veliko preletela. Vzleteli smo ob 16:40, namesto ob 17:05, kar je bilo nama vec kot pisano na kozo, saj sva s tem pridobila nekaj dragocenega casa. 

Cebu leži v središču Visayas, skoraj 600km južno od Manile in je deveti največji otok, ter Cebu City drugo največje mesto, ki je pomembno prometno vozlišče s trajekti in letalskimi prevozi. Dolg ter ozek otok; 300 km po dolžini, ter 40km po širini. Na severu je čudovit otok Malapascua, kjer je droben pesek kot na Boracayu, medtem ko je na jugu raj za potapljače Moalboal.

Po pristanku na Cebuju, sva se s taksijem odpeljala do severne avtobusne postaje in skocila na zadnji bus, ki je sel proti severu. Ker se je plan malce sfizil, saj busi vozijo od zjutraj pa tam nekje do 6 popoldan, nisva mogla iti do zeljenega mesta. Pristala sva na severnem delu Cebuja, v mestu Bogo. Priporocil nama ga je sosed na busu, prijazen gospod in resnicno je tole mesto vec kot presenetljivo, predvsem cene! Medtem ko sva drugje placala za uro interneta 60PHP, je tu zgolj 12PHP. Ljudje posteni, ne zvisujejo cen, ker sva tujca, kot se nama je to nemalokrat zgodilo na Palawanu. Mogoce razlog v tem, ker tu pristanejo zelo redki turisti.

Se ena trenutna zanimivost....danes je ponedeljek, ura 9:48 in v internet baru sami solarji?!?! S Patrikom se sprasujeva, kako to, aha pa vsi so na Facebooku- zveni kaj znano:) hahaha...

Skociva zdaj v hotel Bogo lodge (soba s klimo, TV-jem, kulturni postelji in kopalnica za samo 700PHP), se prepakirava in na bus do Hagnaye. Pred uro spremenjem plan, hahahaa....se do zjutraj je bilo, da bova sla na Malapascua island, vendar bi izgubila en dan...iz Bantayan otoka bova hitreje prisla do prvotno nacrtovane tocke itinerarija, to je na otok Negros. En vmesni stop na tem manjsem otocku bova nekako stisnila notri in probala drugje dobiti dan nazaj :)

Ihawig, Crocodile Farm, Ihawig prison - Palawan...Bogo - Cebu

   

 

  

Zadnji dan na otoku Palawan in morala sva izkoristiti maksimalno vsako preostalo minuto. Ob 6:30 se ze zbudila, da bi ob 7:00 odrinila, vendar naju je nepricavano presenetil dez. Ostalo nama ni nic drugega, kot da se prepustiva upanju, da bo cimhitreje prenehalo dezevati. Okoli 8:00 se je vreme umirilo in bolj kot ne, so padale samo se drobne kapljice. Kljub temu, sva zajahala sposojeno vespo in se odpeljala v smeri Nare, proti Krokodilji farmi. Pot se je vlekla, verjetno bolj kot ne zaradi obcutka omejenosti s preostankom casa. Dez je pocasi v celoti prenehal in tudi midva sva se uspela pripeljati do farme, malce cez deveto. Tako sva se ze lahko udelezila organiziranega ogleda ob 9:30. Pred samim vstopom sva poizkusila tudi krokodilje meso in priznati moram, da okus preseneca - odlicen je, ali pa je bil resnicno odlicno pripravljen. 

Na samem vstopu te pricaka ogromno okostje, skoraj 6 metrskega krokodila, ki je bil ujet, in po besedah vodica umrl zaradi starosti in stresa v ujetnistvu. 

ups...mecejo naju ven, ker zapirajo...ja, ura je res ze pol polnoci...greva spat in ce bo zneslo jutri dopisem ostalo iz danasnjega dne....lahko noc :) 

;)

  

Honda bay - Palawan

Danes sva šla poskakovat po otočkih v zalivu Honda. Organizirana tura stane 1300PHP in vključuje pick up pred hotelom, prevoz do pristanišča, vožnjo z čolnom /bangko po otočkih in vmes tudi kosilo. Pobrali so naju že ob 6:35, ter bili v pristanišču ob 7:00. Odpeljali smo se najprej do Lulu otočka, kjer sva si privoščila nekaj odličnih skokov in snorklanje, nato pa nadaljevali do otočka Starfish. Tu je ogromno morskih zvezd, po tem je otok tudi dobil ime in mangrove. Da bi otok naredili še zanimivejši, so postavili nekaj plastičnih lutk in midva sva otok preimenovala v Madame Tussoud of Philippines. Na otoku smo imeli tudi kosilo, na žaru pripravljene ribe, sipe in svinjino. Dodatno so bili na žaru pečeni jajčevci in različne omakice; daleč najzanimivejša jed pa je bila morska alga. Izgleda kot mala jajčeca obešena na vrvici in z marinado prav zelo okusno. Po kosilu in snorklanju, smo se zapeljali še do našega zadnjega otoka, Cowrie island. Na poti nazaj smo šli mimo dveh razbitih ladij- naj bi se zaleteli v času hurikana. Slike govorijo same zase:)

  

    

    

    

   

   

  

Sabang, Ugong Rock, Underground River - Palawan - Patrikov rojstni dan

Današnji dan sva preživela malo drugače ;) to je namreč Patrikov dan, Patrikov rojstni dan!

Zjutraj so naju ob 7:00 že pobrali pred hotelom in šli smo najprej do mestne hiše, kjer se kupijo dovoljenja za podzemno reko. Število obiskovalcev oziroma dovoljenj je omejeno na dan, zato je bistveno lažje iti tja organizirano, kot na svojo roko. 

Okoli pol 9 smo se odpeljali proti Sabangu, ki je najzahodnejša točka otoka. Ustavili smo se pri Ugong rock-u, kjer smo splezali na 75 metrsko goro, in to ne po zunanji strani, temveč notranji. Nekaj plezanja po skalah, s pomočjo vrvi in privezov, nekaj ozkih lukenj, skozi katere je dokaj težko zlesti- na srečo smo nosili obvezno čelado, ker mene je kar štirikrat rešila pred udarcem;). Medtem ko se je Patrik gugal na džungelski gugalnici, smo mu zapeli Happy Birthday :) cela skupina skupaj:) Z vrha gore se lahko spustiš po dveh različnih zipline-ih, ali odideš po strmih, z novoletnimi lučkami okrašenih, stopnicah nazaj. To slednje smo storili mi, celotna naša skupina:). 

Pot nas je vodila naprej do Underground river- podzemne reke, ki velja za najdaljšo tako na svetu. Celotna dolžina naj bi bila 21km, do sedaj raziskane zgolj 8.1km. Za obiskovalce pa je na voljo pičlega 1.5 km. Svetovno najbolj znana in najdaljša plovna podzemna reka Subterranean, prej znana kot St Paul Subterranean River, je edinstveno podvodno rečni sistem, ki reže skozi apnenenčaste hribe in se izteka v Južno kitajsko morje.  Za vstop potrebuješ posebno dovoljenje; dnevno število obiskovalcev je omejeno na 600 ljudi na dan.  Jame so popolnoma naravne, od dokaj nizko ležečih prehodov do tako velikih kot je stadion.  Posebnosti : jama 'katedrala' vsebuje kapnike, ki spominjajo na sveto družino, 62m visoka jama, ki se razteguje v temo, ter preko 400.000 netopirjev – vonj. Z ladjo smo se najprej odpeljali do vhoda, nato se presedli v čoln in nadaljevali svojo pot po podzemni reki. Prečudovita izkušnja, ki bi lahko trajala ves dan. V jami je na tisoče netopirjev, ki tu hibernirajo. Pravijo, da če nate pade mrzla kaplja, je to sveta voda, vkolikor pa hladna kaplja, pa sveti kakec ;).

Za piko na i današnjega dne, je Patrik prejel svoje prav posebno darilo- spust z zipline-om v Sabangu. Zip line, dolg 800 m, prečka morje in pristanek je na malem otočku. Več v slikah: