vceraj so ze zapirali in danes nadaljujem od vceraj, predno odideva na naslednji otocek Bantayan, severnovzhodno od Cebuja.
Vceraj sva se iz krokodilje farme odpeljala naprej do prav posebnega zapora. Iwahig zapor in kazenska farma je zapor brez resetk, tako imenovani odprti zapor, ustanovljen leta 1904. Zaporniki preživljajo svojo kazen na način, da obdelujejo zemljo, izdelujejo izdelke, ali pa zgolj plesejo obiskovalcem, ala Backstreet boys. Tudi nama so zaplesali in obcutki so zanimivi- pozabis, da so to dejansko ljudje, ki so v druzbi zagresili nek zlocin. Zapor je razdeljen na tri dele - minimun, medium in maximum: glede na obsodbo. Zapornik iz dela minimum je v casu, ko sva prisla delal pedikuro varnostnici - zanimivo videti moskega, ki strize nohte in oblikuje obnohtno kozico.
Glede na stopnjo varovanja, se seveda lahko zgodi, da kateri izmed zapornikov pobegne v bliznje gore, vendar se to menda ne dogaja pogosto. Varnostnik na glavnih vratih je bil zabaven. Ko sva prisla, je vprasal: "You would like to go in? And stay there for next 50 years?" Mislim, da bi doticni varnostnik moral iti malce na pocitnice:), ker je isti vic ponovil, ko sva sla ven:)
Iz zapora sva odbrzela do hotela, ker sva se morala odjaviti ob 12:00, nato pa se zapeljala do cca 15km oddaljene iz mesta, Vietnamske vasice. Vasica je nastala, ko so prispeli Vietnamski ubezniki preko morja iz Kambodze, in jim je Filipinska vlada ponudila zemljo, kjer so si ustvarili svoje domove. Dandanes ni vec veliko vietnamskih druzin, oziroma je vec ali manj njih porocenih s Filipinci. Bil je ravno cas kosila in sva jedla slavne vietnamske chaomao rizeve noodle, ter sveze in ocvrte zavitke. Mnjami:) in zelo poceni. Za tri jedi + pijaco sva placala piclih 420PHP. Po kosilu sva imela ravno se toliko casa, da sva se zapeljala cez vasico, si ogledala pagodo in se vrnila v Puerto. Ena voznja po Rizal Avenue, nato pa ze vrnila motorcek (rentala za 1 dan, 400PHP). Zadnje pol urce na otoku, sva prezivela v White(Blue)Pinoy-u, pri Iztoku in Jaku, nato pa odsla na letalisce.
Presenetljivo, da avion odleti prej, kot je planirano...prvic se mi to zgodilo, pa sem/sva ze veliko preletela. Vzleteli smo ob 16:40, namesto ob 17:05, kar je bilo nama vec kot pisano na kozo, saj sva s tem pridobila nekaj dragocenega casa.
Cebu leži v središču Visayas, skoraj 600km južno
od Manile in je deveti največji otok, ter Cebu City drugo največje mesto, ki je
pomembno prometno vozlišče s trajekti in letalskimi prevozi. Dolg ter ozek
otok; 300 km po dolžini, ter 40km po širini. Na severu je čudovit otok Malapascua,
kjer je droben pesek kot na Boracayu, medtem ko je na jugu raj za potapljače
Moalboal.
Po pristanku na Cebuju, sva se s taksijem odpeljala do severne avtobusne postaje in skocila na zadnji bus, ki je sel proti severu. Ker se je plan malce sfizil, saj busi vozijo od zjutraj pa tam nekje do 6 popoldan, nisva mogla iti do zeljenega mesta. Pristala sva na severnem delu Cebuja, v mestu Bogo. Priporocil nama ga je sosed na busu, prijazen gospod in resnicno je tole mesto vec kot presenetljivo, predvsem cene! Medtem ko sva drugje placala za uro interneta 60PHP, je tu zgolj 12PHP. Ljudje posteni, ne zvisujejo cen, ker sva tujca, kot se nama je to nemalokrat zgodilo na Palawanu. Mogoce razlog v tem, ker tu pristanejo zelo redki turisti.
Se ena trenutna zanimivost....danes je ponedeljek, ura 9:48 in v internet baru sami solarji?!?! S Patrikom se sprasujeva, kako to, aha pa vsi so na Facebooku- zveni kaj znano:) hahaha...
Skociva zdaj v hotel Bogo lodge (soba s klimo, TV-jem, kulturni postelji in kopalnica za samo 700PHP), se prepakirava in na bus do Hagnaye. Pred uro spremenjem plan, hahahaa....se do zjutraj je bilo, da bova sla na Malapascua island, vendar bi izgubila en dan...iz Bantayan otoka bova hitreje prisla do prvotno nacrtovane tocke itinerarija, to je na otok Negros. En vmesni stop na tem manjsem otocku bova nekako stisnila notri in probala drugje dobiti dan nazaj :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar