Taroudant 26. in 27.02.

Taroudant...mesto so tudi poimenovali 'little Marrakesh'; seveda z razlogom. Okoli mesta teče obzidje izpred več stoletij, na nekaterih mestih odlično ohranjeno, na drugih že skoraj razpadlo.

Jutro in prelepo sončno vreme naju je odneslo na sprehod po mestu. Uličice, ki so vse prej kot logično razporejene, so nemalokrat povzročile, da sva zašla v slepo ulico:) Posledično sva se odločila, da bova pot nadaljevala ob obzidju. Malo plezanja, pogled v naravo in 'kanjon' izven mesta, nato pa skok na kočijo.

Kočijaž je točno vedel, katere so znamenitosti mesta, ki bi nas kot turiste zanimale in odpeljal nas je do 'usnjarne', kjer strojijo, barvajo, sušijo živalske kože in iz njih izdelujejo raznorazne izdelke. Kože, ki jih obdelujejo, so kozje, ovčje, kamelje povečini, se pa najde tudi kakšna bolj eksotična.

Vonjave so tu bile zelo zanimive, od vonja po amonijaku do vonja golobjih iztrebkov. Povprašala sem, na kakšen način pridobijo toliko golobjih kakcev, da napolnijo cel bazenček. Pa so mi povedali, da so v mestu gojitelji golobov, ki drekce zbirajo in jih potem pripeljejo sem. V posameznih bazenčkih se različno dolgo kože namakajo, potem jih ustrojijo, pobarvajo, posušijo in na koncu razčešejo, če gre za ovčjo kožo. Za tem sledi seveda še končna obdelava in prelepi izdelki. Cene ročno narejenih torbic so od 20€ dalje.

Kočijaž nas je odpeljal še do hiše, kjer pridelujejo arganovo olje, tako jedilno kot kozmetično. Zanimivo je bilo pogledati, kako ženici ročno meljeta arganova semena, iz katerega curlja oljček. In kaj vse izdelajo potem iz tega!? Kremice, balzame, začimbe za solatko, olje za kuho,...Dodatno v ponudbi pa cel asortiman krem in olj iz vrtnic, drugih nam nepoznanih zelišč, med drugim tudi pepermint (v obliki majcene steklene paličice- vonj ti pride do dna pljučnih kril) in viagra.

Na drugi strani mesta se veselo sprehajajo koze....

Pohajkovanje po mestu pa je prinašalo nova in nova odkritja...nasad pomaranč ob šoli, za katere sva kasneje ugotovila, da so zgolj okrasne in seveda posledično ne čisto resnično okusne:), mokarna oz. 'prodajalna' moke, kjer ti natresejo v vrečno svežo mleto moko. Prideš, ob cesti parkiraš, naročiš, ti zmelje in voila, že imaš svežo mokico.

Čas je kar odletel in dogovor z enim stričkom, da nas popelje malo po mestu, je propadel, ker je že bil večer. Naslednji dan pa prelep jutranji pogled na gorovje Atlas iz hotela M. (nočitev 150Dh/dvoposteljna soba).

Jutranja kavica in čaj (z ogromnim sladkorjem), sveže pečene palačinke (z medom, nutelo, sirčkom- ena palačinka zgolj 4Dh) in k frizerju, nato pa na kolo. Najem koles za 1h naju je stal 20Dh in nama prinesel veliko užitka. Odpeljala sva se iz mesta na podeželje, se naužila lepot in nekaj prijaznih pozdravov, par pogovorov v jeziku 'rok', ter nato odpeljala nazaj na zasluženo kosilo. Odkrila sva odlično restavracijo, z najbolj prijaznim natakarjem, ki je za piko na i, odlično govoril angleško.

Večerni koncert na trgu: Podrt most zaradi naliva padavin.

Še nekaj lepot prelepega mesta...

Na poti do Taroudant-a

Dve Maročanki, en Maročan, Hermann zadaj in midva ter šofer spredaj v taksiju...Nafilani kot sardine v konzervi, sedela skoraj na menjalni ročici...Bolečine v polovici ritnic- sva se s Patrikom hecala, da združiva boleči in hkrati neboleči polovici, ter potem se šla, kdo bo imel boleči polovici...hahahaa...Na bolečino pa vseeno pozabiš ob pogledu na pot, ocean in nenavadno polne s tovorom, tovornjake. Za vsakih ovinkom je sledilo drugačno presenečenje...več kot 50 km iz mesta, se je 'sprehajal' striček,

ki je bil verjetno na poti do naslednje vasi/manjšega mesta. Ob mošeji osliček, ki ne samo, da služi prevažanju tovora na prikolicah, ampak je tudi transport za ljudi. (Asociacija na Marijo iz Betleehema:) )

Nekaj 'umetniških' fotk:

In spet vožnja po 'puščavi'...nikjer nikogar....in ko je sredi ničesar neka 3x3m kockasta stvar, je šofer najavil, da naj malo počakamo...hmmmm...smo se spogledali...minuta, dve, šoferja še nikjer...no, če je že tako, pa lahko enega prižgemo, kajne? :) in smo ga...potem je šofer čakal nas;)

Ko smo se približevali mestu Inezgane - mesto služi kot nekakšen transportni hub - bi se lahko reklo: "vse poti vodijo v in iz Inezganea" , je bila cesta spet polna tovornjakov in avtov s prenaloženimi tovori. Tovor= košare, jogiji, konji, ni da ni, celo ljudje;) V slednjem kamionu sva naštela 13 oseb, čisto mogoče pa je, da je vmes bil še kdo, najinim očem skrit.

Po treh urah in pol smo v Inezgane-u zamenjali taksi in se za 25DH odpeljali do Taroudanta (cca 1h vožnje).