Dve Maročanki, en Maročan, Hermann zadaj in midva ter šofer spredaj v taksiju...Nafilani kot sardine v konzervi, sedela skoraj na menjalni ročici...Bolečine v polovici ritnic- sva se s Patrikom hecala, da združiva boleči in hkrati neboleči polovici, ter potem se šla, kdo bo imel boleči polovici...hahahaa...Na bolečino pa vseeno pozabiš ob pogledu na pot, ocean in nenavadno polne s tovorom, tovornjake. Za vsakih ovinkom je sledilo drugačno presenečenje...več kot 50 km iz mesta, se je 'sprehajal' striček,
ki je bil verjetno na poti do naslednje vasi/manjšega mesta. Ob mošeji osliček, ki ne samo, da služi prevažanju tovora na prikolicah, ampak je tudi transport za ljudi. (Asociacija na Marijo iz Betleehema:) )
Nekaj 'umetniških' fotk:
In spet vožnja po 'puščavi'...nikjer nikogar....in ko je sredi ničesar neka 3x3m kockasta stvar, je šofer najavil, da naj malo počakamo...hmmmm...smo se spogledali...minuta, dve, šoferja še nikjer...no, če je že tako, pa lahko enega prižgemo, kajne? :) in smo ga...potem je šofer čakal nas;)
Ko smo se približevali mestu Inezgane - mesto služi kot nekakšen transportni hub - bi se lahko reklo: "vse poti vodijo v in iz Inezganea" , je bila cesta spet polna tovornjakov in avtov s prenaloženimi tovori. Tovor= košare, jogiji, konji, ni da ni, celo ljudje;) V slednjem kamionu sva naštela 13 oseb, čisto mogoče pa je, da je vmes bil še kdo, najinim očem skrit.
Po treh urah in pol smo v Inezgane-u zamenjali taksi in se za 25DH odpeljali do Taroudanta (cca 1h vožnje).
Ni komentarjev:
Objavite komentar