Agia Paraskevi in remi

Oblačno jutro primerno za poležavanje, pa vendar sva morala izkoristiti še zadnje ure najetega motorja. Odpeljala sva se v kraj po imenu Paraskevi. Tako vasica kot plaža sta dobila ime po kapeli Agia Paraskevi, oddaljena približno 7 km od mesta. V juliju, bolj natančno 26-ega praznujejo svetnika Paraskevi in na ta dan lokalci organizirajo zabavo, po grško imenovani 'panygiri'. Menda je vredno ogleda in priporočajo počitnice v času festivala.
Dolga peščena plaža, s senčniki in ležalniki v treh vrstah je danes samevala. Še tisti, ki so že bili namenjeni na plažo, so obrnili, saj je začelo deževati. Naju je dež ujel ravno na poti proti Koukounaries in sva tudi obrnila pri plaži Maratha ter se vrnila v hotel na toplo kavo. :)  

 

   

Ko je na celini sijalo sonce, so naju lovile dežne kaplje. V popoldanskih urah pa je tudi na otoku spet posijalo sonce in sva odšla še zadnjič (letos) na plažo in kopanje v morju. V dobri družbi Barbare in Tilna (skrivnostna B. in T. :)) smo se naužili mivke in vode, ter dogovorili, kako bomo preživeli večer. 'Družinski boji' v remiju so bili prav simpatični in definitivno za ponovit! :) Pred spanjem seveda obvezno en grški gyros in lovljenje busa, ki je bil kljub pozni uri spet poln. In pa seveda sušenje oblek pred pakiranjem po 'macgyversko' - radiatorjev ni, klima ne dela zato sva upalila kuhalnik do konca in na omaro obesila obleke. Pakirala bova zjutraj, ko bo vse suho. Zdaj pa zadnji nočni boji z grškimi komarji in pa lahko noč. :D

 Sunset @ Troulus

Kastro - ancient city

 

Pot do obrambnega mesta na pečini druge strani otroka je po kilometrih sicer zelo kratka, a se zaradi vzponov in ovinkov kar vleče. Na vrhu otoka je dober razgled na pristajalno stezo dolgo rekordnih 1628 m in je ena najkrajših na svetu, ter najkrajša v Evropi. (op. Wikipedia: At just 1,628 metres, the runway at Skiathos is considered very short for commercial jet operations. Some airlines require their pilots to undergo additional training before using the airport and require all landings to be performed by the captain. A further problem is the downslope on runway 20 which makes it appear even shorter than it is. The southern end cannot be seen from the touchdown point.)

Ko sva že upala, da sva prispela končno na drugo stran in gradu, se je pot začela strmo spuščati in kmalu asfalta ni bilo več, nadaljevala se je kamnita, dobesedno, pot. Premetavanje in iskanje optimalno najboljše poti ni uspelo, zato sva malo prej parkirala motor ob potki in nadaljevala peš še kakšna dva kilometra do ostankov gradu, oziroma davnega mesta. Kastro so zgradili na pečini in vstop je bil možen le preko dvižnega mostu, ki so ga zjutraj spustili in zvečer spet dvignili. Kadar pa so bili v bližini pirati ali drugi plenilci, so ostali zaprti tudi po več mesecev. Čeprav ne velika površina, je v mestu prebivalo tudi do 1500 ljudi, po besedah gospoda, ki kot prostovoljec skrbi za okolico in veselo svetuje turistom kaj si morajo ogledati. Skupaj smo spili kavico, dokler nista prišla B. in T., ter šli skupaj do vrha, kjer ostaja top kot branilec starodavnega (iz 14.stoletja) mesta na najbolj severni točki otoka. Da je z vrha osupljiv razgled, ni potrebe izgubljati besed - naj govorijo slike:

  
  
  
   

Vse poti vodijo v mesto. Tudi nas je odneslo tja in na veselje vseh je bilo zadosti bencina do bencinske črpalke. :) Postanek v restavraciji in internet baru - printanje boarding passov. Internet bar se odpira ob 14:00 in pred vrati je že čakala množica grških otrok, ki so takoj ob odprtju zagnali računalnike in pričeli z igranjem igric. Komu v teh časih malo nenavadno iti v internet bar, njim očitno zelo običajno.

   

Zaključek dneva pa na plaži Xanemos in pitanje 'purace'. :)

Lalaria Beach (Skiathos), Mamma Mia - Skopelos Island

Celodnevni izlet z ladjo Poseidon je vključeval postanek ob modri jami, na plaži Lalaria (dostopna samo z morja) in dva postanka na otoku Skopelos. Slednji je znan predvsem po snemanju filma - muzikla Mamma Mia leta 2007. Gledala sem film, nisem pa si mislila, da bom kdaj hodila po poteh, kjer so film posneli. Tako kot v filmu, je lepo ali še lepše tudi v resnici. Kapelica Agios Ioannis na vrhu skalne pečine sicer v filmu deluje večje, vsaj notranjost, a je pravi užitek in hkrati izziv priti do nje. 184 ozkih, strmih stopnic vodi do vrha in na srečo smo bili med prvimi. Čestitke vsem starejšim osebam, ki so se povzpeli gor in tistim, ki imajo strah pred višino. Gledati v prepad in se vzpenjati oziroma sestopati tukaj je kar manjši podvig. Na vrhu skalne pečine zvonček za srečo (ali klic k maši) in ostanki riža - pa verjetno od kakšne druge poroke in ne te iz filma. :)

   

Čudovita Lalaria beach in ribe, ki z veseljem pridejo pozdravit tvoje noge.

  

  
 
Pogled z vrha na drugi del otoka, katerega se drži skalna pečina s kapelico na vrhu.
  
  

 
Mesto Skopelos, ki spominja na Santorini, vendar seveda to ni. :) Prijetno, pisano in z odlično hrano. Pričakoval bi 'navite' cene, glede na to, da so ponavadi točke, kjer so snemali kakšen odmeven film z dvojnimi cenami, vendar so normalne. Jedli smo v restavraciji s pogledom na marino in plačali isto kot bi v eni restavraciji, ki je v ozadju ali na otoku Skiathos. Odlična in ogromna grška solata, s svežim feta sirom in paradižnikom, olivami, papriko, čebulo plavajočimi na oljčnem olju, odštela le 6€. Grško življenje ti stopi pod kožo in iz dneva v dan si bolj želiš, da bi takšni občutki trajali...

 

Skiathos Beach hopping

Skiathos s površino 48 km2, po dolžini 12 km in širini 6 km, je eden izmed najlepših grških otokov. Je rahlo hribovit, z najvišjo nadmorsko točko 433m, gostimi gozdovi pa pokriva širna zelena območja. Pinijevi in oljčni gozdovi segajo do morja, kjer so dolge peščene plaže in divje obale. Otok ima tudi gorat zahodni del, kamor lahko greste peš ali z mulo oziroma dobrim motorjem ali štirikolesnikom. Za oddih je postal priljubljen pred mnogimi leti zaradi lepih plaž in letališča, ki so ga zgradili v šestdesetih letih. Otok z 44 km obale, obkroža več kot 60 širokih plaž s čistim rumenim peskom. Danes sva poskakala v vodo na 6 plažah, za kar sva porabila več kot pol dneva. Dostop do plaž, vsaj tistih na severo zahodnem delu je kar zabaven in predvsem dolgotrajen. Koukounaries slovi po svoji odličnosti in dolžini, predvsem pa obiskanosti. Ostale plaže, z izjemo Bannana beach in Agia Eleni, so imele največ do 5 ljudi. Krifi Ammos celo samo 2, ki sta se verjetno tako kot midva le ustavila. Mantraki, še ena dolga plaža, naju je navdušila z morskimi valovi. Ti so bili samo še na Bannana plaži. V bistvu je plaža Bannana kar nekako za naju na prvem mestu, ker je tam res vse. Od ozkega skalnega prehoda za raziskovalni duh do finega lokalčka, kjer strežejo res odlično ledeno kavo. Za piko na i sva skakanje po plažah zaključila z gyrosom v mestu, spoznala dva Šveda in se odpravila v najino vilo. Večerna vožnja na motorju je mrzla, zato nama je vroč tuš res prijal.

Vse ostale besede so odveč, naj govorijo fotke:

 

 Koukounaries in Bannana beach

 

  
 Krasa beach in na poti do Agia Eleni Beach

 

 Krifi Amos Beach

 

 Mantraki Beach in pot naprej

 

 Agistros beach

 

  
  
Bodeča neža in meni najlepša streha na otoku. :)