Dan se ni pričel, ampak se je nadaljeval od prejšnjega dneva. Od doma sva odšla že v zelo zgodnjih jutranjih urah, nekaj minut čez polnočjo in se iz Ljubljane z Gooopti odpeljala do Benetk. Vožnje z Goopti so bile še vse do sedaj prijetne in hitre, ter cenovno zelo ugodne. Ljubljana - Benetke za dve osebi 32€ (cena variira na čas nakupa - za povratno vožnjo odštela še par evričev manj, ker sem karte kupila prej).
Četudi imaš ves čas v mislih, da se dan še ni zares začel in bi bilo dobro spati, je to bilo nemogoče. Malo heca, pa smo že bili ob 3.30 zjutraj v Benetkah. Do vzleta aviona je ostalo dobri dve uri, dva sprehoda po letališču, ki ga btw prenavljajo, pa je že bil čas za vkrcanje. Smešno je, da sem zunaj bila glasna, če imajo vsi vse dokumente s sabo, da se je potem ravno meni pripetila malo neprijetna zadevica...Ne ravno z dokumenti, temveč z boarding passi. :) Hja, ko hitiš in se pripravljaš na dopust, pač sprintaš hitro dva in meni je uspelo sprintati dva enaka - za mojega sina. Na kontrolni se je naredil mičken zastoj, ker sem odpirala maile noro drugega za drugim in iskala svoj boarding pass. Glede na to, da ima Volotea (letalska linija, s katero sva letela) eksplicitno zapisano, da želijo naprintan boarding pass, sem pričakovala, da naju bodo poslali nazaj ven in na okence po list papirja (pazi! to računajo 30€ za enega!). Good luck - šlo je brez težav poskenirati s telefona. Vse skupaj pa je vzelo toliko časa, da nisva uspela niti mimo duty free shopa (beri: našpricat se z n-ti parfumi). Takoj na bus in avion. Boeing 717 jojmene...sedeži podrti, ostanki starih nalepk (tisto, ko se vidi, da je enkrat bilo nekaj tam, pa tega ni več) in izgledalo je vse zelo umazano. Do sedaj najbolj neokusen nizkocenovni prevoznik. Let nad pričakovanji, medtem ko je bil pristanek zanimiv - z aplikacijo Here sem gps-ovsko spremljala pristanek in komajda smo se ustavili na koncu pristajalne steze. Mogoče 3 metre in bi landali v morju. :) Dobro, da nimajo televizorjev, ker vprašanje kako bi potniki sprejeli to ustavljanje.
Letališče, hehe...Brnik je večji! :) Zaman sem iskala zemljevid in tudi zunaj letališča nikogar - shuttleov ni, busov ni, taksijev pa tudi ni bilo. Ko so taksisti izvedeli, da je prišlo nekaj ljudi, pa en za drugim sami merdžoti. :) Temu primerne cene - midva sva si taksi delila še z dvema, a izstopila po cca 2 km in taksist je zaračunal debelih 9€. Sploh ni želel poslušati, da si mi delimo to vožnjo. Tako da...priporočam sprehod do prve avtobusne postaje, ker avtobus je res poceni. Na otoku imajo 26 postaj in tudi vprašajo te, na katero številko greš. :) Khm...ehm...ja, do plaže Trouluse - "number 20" je sprevodnik samozavestno odgovoril in že sva imela karti - 2€ vsak in peljala sva se cca 8 km. Sprehod po plaži, da sva našla najino Villo Zaharo. Seveda že utrujena ob 10:00 najprej šok, da je 'check in' ob 14:00, ampak se bodo potrudili in bodo pripravili sobo ob 12:00. Kavica in zajtrk in pogovori o tem, kakšno prevozno sredstvo si bova najela. Osebje zelo prijazno, v sobo - appartma z ogromno teraso na vrhu sva dobila že ob 11:22 (uro sem si zapomnila, ker sva se šla igro, kdaj bodo uvideli kako sva 'gotova' in naju iz restavracije prestavili gor. :)). Kar sva jedla in popila sem rekla, da takoj pridem dol plačat - so me spomnili še na potna lista in ja, da seveda ni problem. Po spakiranju in preoblečena v sveža oblačila, sem odšla dol se vpisat in plačat - presenečenje! Vsa hrana in pijača je bila na račun hiše - 'welcome for you'. Wau, tega pa res ne doživiš velikokrat.
Čeprav potrebna spanja, naju je premamila plaža in morje. Toplo morje, kristalno čisto in mivka. Užitek...Ob 16:00 naju je pa začelo vleči skupaj in sedaj, ko je tu ura 17:00 je čas za 'power nap' - to je tudi razlog, da je ta zapis zgodnejši kot ponavadi. Lahko noč. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar