Zajtrk in nato 'sprehod' po plaži od Sidi Ifnija do Legzire, kar je cca 12 km oziroma 3 ure hoje. To seveda pomeni v idealnih pogojih, ko je oseka. Midva sva se odpravila ob 11:00 in nisva imela veliko časa...hitro je prišlo do tega, da sva morala plezati na pečino. In ne samo enkrat, štirikrat sva plezala gor in dol. Fenomen: bila sva v japankah in 'crocksih' ;) Vendar, kjer je želja, tam je pot in sva uspela tako splezati gor, kot tudi dol, pa čeprav je bil ponekod naklon precejšen. Pot do tja sva si popestrila tudi s plezanjem čez ozko odprtino v skali, ker druge poti ni bilo, opazovanjem ptic na vrhu skale, metanjem kamnov v morje, opazovanjem rastlinja in nabiranja školjk ter poslušanja šumenja morja v njih.
Toliko kot je bilo vzponov na pečino in z nje, ravno toliko je tudi prečudovitih skalnih formatur z ogromno luknjo, katere sta povzročila slano morje in veter.
In na koncu prečudovit ogromen zaliv z malce civilizacije- tri manjše restavracije in apartmaji. Tu sva spila pijačo, po 6 urnem sprehodu:) in povprašala za taksi nazaj. Odgovor natakarja, da tu taksija ni, niti busa....uf...samo štopanje pride v poštev. In sva odšla po hribu do glavne ceste, v upanju, da bova zaustavila ali avtobus, ali avto, ali...Vroče pa noro in samo še dve uri do teme, midva pa 12 km proč:/ Upanje je obrodilo sadove :) Sva imela srečo, da so se mimo pripeljali surferji s kombijem in nama ustavili. Na koncu se izkazalo, da so bazirani točno pod najinim hotelom- sva praktično dobila prevoz do 'doma' :) Zelo vesela in prijetno utrujena.
Ni komentarjev:
Objavite komentar