Kljub velikemu prazniku, dnevu osamosvojitve po rusko - turški vojni, ki je bila leta 1877 - 1878, so bile trgovine odprte. Nekatere tudi do poznih večernih ur. Se pa je čutilo slavje in počasi so izginjale stojnice, na kaerih si lahko kupil raznovrstno pletene 'martinice'. Praznik se imenuje tudi Baba Marta in temu namenjene so zapestnice in ostali obeski, broške ipd. iz rdečo bele barve. Martinice so za srečo, zdravje - vse dobro, nosijo pa se vse do takrat, ko vidiš štorkljo in jo obesiš na drevo. Lepo je videti, da se praznično vzdušje dotakne prav vseh - od dojenčka, mladostnika do starostnikov.
Posebnosti uličnih zgradb, pravzaprav vsega kamnitega so čudoviti grafiti in seveda sem in tja ulični umetniki. Gospodu s harmoniko, ki si je na nogo privezal pručko je delal družbo drugi gospod s kitaro. Ko nista klepetala, sta skupaj tudi zaigrala.
Po tistem, ko smo odnesli vse nakupljeno v stanovanje, smo se odpravili proti parku, mimo Serdike in Narodnega doma (Parlament). Slučajno smo imeli to srečo, da smo ravno padli v čas pred veliko slovesnostjo, ki se je odvijala na trgu pred parlamentom za praznik. Govor predsednika, marš vojakov in na koncu wow ognjemet. Ljudi se je na trg natrpalo več tisoč in rentgenski pregled vsakega, ki je želel notri, je bil pogoj. Tudi natančni pregled vsake torbice, nahrbtnika - za varnost odlično poskrbljeno. Stojnice, jurčki in podobno, česar smo mi navajeni ob takšnih slovesnostih tu ni. Takoj po ognjemetu, se je množica razpršila in vsula na javne prevoze ali peš proti domu, restavracijam v okolici. Na metro nismo šli, ker bi morali počakati vsaj na tretjega, če ne več, da bi lahko prišli gor. Zato smo se sprehodili po eni izmed glavnih ulic in prišli do restavracije Godzila. Odličen izgled in tudi hrana je bila super.
Ni komentarjev:
Objavite komentar