Pozdravcek...najprej moram priznati, da sem v sobi pozabila adapter za sd kartico, tako da zal nobene sveze slikice ne bo. In ceprav imava do hotela cisto malo, sem tako nabasana po vecerji, ki naju je prisla celih 47000Rp, cca 4EUR. Jedla sva eno indonezijsko specialiteto, ki vkljucuje ribo na zaru, riz, piscanca, eno sladko omako, zelenjavo; za sladico sva si narocila palacinko s sladoledom in pila zraven,...hehe itak, bananin milk shake:) my favorite.
Sicer pa sva danes odpeketala v glavno mesto, Denpasar. Kar nekaj ponudb sva dobila za taksi, ampak zelela sva doziveti Bali style in sla do mesta z >bemo<, kar je podobno mini busu. Voznja z bemom za dva je prisla 10000Rp, za taksi bi zdilana cena bila 75000Rp- se pravi, da ce zivis po balijsko, zivis ugodneje. Od bemo terminala sva pa vseeno vzela "taksi", motorni taksi, ki naju je odpeljal do muzeja. Muzej posvecen kralju in pred muzejem "memorial" napada Holandcev na BAli, pred dobrimi 100 leti. Okolica noro lepa, en tak mini parkec, in muzej tudi prej spominja na park kot muzej taksen...bom jutri dodala kako slikico za lazjo predstavo. Vendar pa le ni vse tako lepo, kot bi lahko bilo...ljudje, ki prodajajo ali pa ne prodajajo, so kar en malcek ze nadlezni. Zdaj sem se naucila toliko, da recem abnormalno nizko ceno, da te spustijo naprej. Njihov nacin je namrec tak, da ko vprasas za ceno ene stvari, ti takoj zacnejo kaj bi se vzel in da bo padla special price itd itd...kar se raztegne takoj v pol ure v eni trgovini. In ta special price je hahahhahaha...Primer: ena torba je bila v prvi trgovini prva cena 350000Rp, v drugi, ki je rekel, da bo samo zame special price, pa potem rece 900000Rp...itak sem padla samo v smeh:) aja, nisem je nikjer se kupla, ker jo bom zdilala na 150000Rp, pa naj bo kar ce:). V Denpasarju sva skocila se na glavno trznico, ki ji ni konca, cene variirajo tudi ulala, vendar sva bila dobra v "dealanju" in tako nakupila par stvari. In pa ja, dobila sva "druzbo" enega stricka, ki je rekel, da na srednji soli poucuje anglescino in bi rad hodil z nama ter prakticiral svoje znanje(kaj znano?:)). Ce sem cisto postena, meni niti pod razno ni izgledal kot ucitelj, prej kot nekdo s ceste. Nekako sva se ga zelela otresti in res je za 20 minut izginil, ampak potem kar iznenada, na cisto drugem koncu, glej ga glej, spet on. Nisva bila dobra v "pobegu" :) Sele, ko sva rekla, da greva nazaj v Kuto, je videl, da ni vec sanse, da se naju drzi. Aha, poleg prakticiranja anglescine, je bil se takoi menovani najin helper na trznici...itak, comission:) uzaljen, ker nisva kupila stvari, ki nama jih je on priporocal (na sreco imam ze nekaj izkusenj s tega podrocja). V Kuti sva sla se en giro po plazi, nato skok v bazen pred sobo in to je ze to. Dan je minil kot bi mignil, noge pa spet bolijo. Prehodila skoraj pol mesta, da sva dobila feeling, kako domacini zivijo. Tukaj je namrec vec ali manj vse organizirano in 99% turistov vzame package tour, kar sva opazila tudi v mestu, saj nisva srecala niti enega tujca! Jutri bova tudi midva naredila en package tour na malcek drugacen nacin:) Najela sva driverja in kombi, ki naju bo vozil kamor bova rekla. Deal je padel, ko naju je zjutraj peljal iz mesta do hotela in nato do bemo postaje. Lahko recem dober deal;) AAAAAA....skoraj pozabila povedati o tistem ulala dobitku od vceraj..hehehe...model naju je zjutraj pocakal pred vrati hotela in naju hotel odpeljati tja, vendar je na poti do glavne ceste povedal, da je nekaj pogojev. Starost nad 30 let, moza bi morala tudi imeti, ampak to ni bil tak problem, najvecji je nastal (na njegovi faci), ko sem mu odgovorila na vprasanje, katero kreditno kartico uporabljam, da nobene:) Nekako je izcimil, da bo vseeno slo, vendar pa sem vidla koliko je ura in rekla, da greva midva raje po svoje, da ne izgubljamo casa. Skratka ni da ne bi bilo...kot povsod;) Sedaj pa skociva v sobo, na eno pijacko se in spat, saj bo jutri dolg dan in poln ogledov. Nocka:)
Sicer pa sva danes odpeketala v glavno mesto, Denpasar. Kar nekaj ponudb sva dobila za taksi, ampak zelela sva doziveti Bali style in sla do mesta z >bemo<, kar je podobno mini busu. Voznja z bemom za dva je prisla 10000Rp, za taksi bi zdilana cena bila 75000Rp- se pravi, da ce zivis po balijsko, zivis ugodneje. Od bemo terminala sva pa vseeno vzela "taksi", motorni taksi, ki naju je odpeljal do muzeja. Muzej posvecen kralju in pred muzejem "memorial" napada Holandcev na BAli, pred dobrimi 100 leti. Okolica noro lepa, en tak mini parkec, in muzej tudi prej spominja na park kot muzej taksen...bom jutri dodala kako slikico za lazjo predstavo. Vendar pa le ni vse tako lepo, kot bi lahko bilo...ljudje, ki prodajajo ali pa ne prodajajo, so kar en malcek ze nadlezni. Zdaj sem se naucila toliko, da recem abnormalno nizko ceno, da te spustijo naprej. Njihov nacin je namrec tak, da ko vprasas za ceno ene stvari, ti takoj zacnejo kaj bi se vzel in da bo padla special price itd itd...kar se raztegne takoj v pol ure v eni trgovini. In ta special price je hahahhahaha...Primer: ena torba je bila v prvi trgovini prva cena 350000Rp, v drugi, ki je rekel, da bo samo zame special price, pa potem rece 900000Rp...itak sem padla samo v smeh:) aja, nisem je nikjer se kupla, ker jo bom zdilala na 150000Rp, pa naj bo kar ce:). V Denpasarju sva skocila se na glavno trznico, ki ji ni konca, cene variirajo tudi ulala, vendar sva bila dobra v "dealanju" in tako nakupila par stvari. In pa ja, dobila sva "druzbo" enega stricka, ki je rekel, da na srednji soli poucuje anglescino in bi rad hodil z nama ter prakticiral svoje znanje(kaj znano?:)). Ce sem cisto postena, meni niti pod razno ni izgledal kot ucitelj, prej kot nekdo s ceste. Nekako sva se ga zelela otresti in res je za 20 minut izginil, ampak potem kar iznenada, na cisto drugem koncu, glej ga glej, spet on. Nisva bila dobra v "pobegu" :) Sele, ko sva rekla, da greva nazaj v Kuto, je videl, da ni vec sanse, da se naju drzi. Aha, poleg prakticiranja anglescine, je bil se takoi menovani najin helper na trznici...itak, comission:) uzaljen, ker nisva kupila stvari, ki nama jih je on priporocal (na sreco imam ze nekaj izkusenj s tega podrocja). V Kuti sva sla se en giro po plazi, nato skok v bazen pred sobo in to je ze to. Dan je minil kot bi mignil, noge pa spet bolijo. Prehodila skoraj pol mesta, da sva dobila feeling, kako domacini zivijo. Tukaj je namrec vec ali manj vse organizirano in 99% turistov vzame package tour, kar sva opazila tudi v mestu, saj nisva srecala niti enega tujca! Jutri bova tudi midva naredila en package tour na malcek drugacen nacin:) Najela sva driverja in kombi, ki naju bo vozil kamor bova rekla. Deal je padel, ko naju je zjutraj peljal iz mesta do hotela in nato do bemo postaje. Lahko recem dober deal;) AAAAAA....skoraj pozabila povedati o tistem ulala dobitku od vceraj..hehehe...model naju je zjutraj pocakal pred vrati hotela in naju hotel odpeljati tja, vendar je na poti do glavne ceste povedal, da je nekaj pogojev. Starost nad 30 let, moza bi morala tudi imeti, ampak to ni bil tak problem, najvecji je nastal (na njegovi faci), ko sem mu odgovorila na vprasanje, katero kreditno kartico uporabljam, da nobene:) Nekako je izcimil, da bo vseeno slo, vendar pa sem vidla koliko je ura in rekla, da greva midva raje po svoje, da ne izgubljamo casa. Skratka ni da ne bi bilo...kot povsod;) Sedaj pa skociva v sobo, na eno pijacko se in spat, saj bo jutri dolg dan in poln ogledov. Nocka:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar