Takole je izgledalo na letaliscu v Zdruzenih Arabskih emiratih in prva noc na Tajskem, v hotelu Silver Gold Garden.
Danes zjutraj ob 6.55 sva se z vlakom odpeljala proti Kambodzi. Da taksist ni razumel zelezniska postaja Lat Krabang, naju je zaskrbelo. On je na vsak nacin razumel skytrain airport...Danes si kar presenecen, ce ne govorijo povsod anglesko, se posebej v velikih mestih, kot je Bangkok. Na sreco je postaja skytrain na istem kraju kot zelezniska proga, ki sva jo midva iskala. Cena karte za vlak smesno poceni- 255km oddaljena destinacija in zgolj 44Bahtov za odraslo osebo. Na drugi strani: od hotela do postaje, recimo cca 5 km, taksi meter nasteje 70 Bahtov. Eno je luksus, drugo lesene klopi. :) Kljub temu, da izgleda neudobno, je bila voznja z vlakom prijetna in nic boleca. Uro vec smo potrebovali kot je po sporedu, tako da smo v Aranyaprahtet prispeli ob 12:30, namesto ob 11:35. Pot proti meji se nadaljuje s tuk tukom, ki stane 100 Bahtov za 10km (vendar je to ´fiksna´ cena). Kot vse ostale turiste, ki tu preckajo mejo, so tudi naju zeleli ogoljufati. Z velikimi crkami napisano Cambodian border je v bistvu scam, ki se ga grejo Tajci. Tu vize kupovati NE SMES. Nujno je potrebno najprej preckati Tajsko mejo in pred vstopom v Kambodzo kupiti vizo. Cena se je od zadnjega branja po spletu (prejsnji teden) do danes spremenila in uradna cena za kambosko vizo je to leto 30USD. Za postopek dodatno vzamejo se 100Bahtov. V prej omenjeni ´pisarni´ pa vizo placas kar 45 USD (to se je zgodilo enemu Dancu in bolje, ce nikoli ne bi izvedel resnice).
Po uspesnem vstopu v Kambodzo, ze caka free shutle, ki te odpelje do avtobusne postaje v Poipet-u. No...tu se pa prvic srecas s kamboskim nacinom dojemanja casa. Bookirala sva mini bus (10USD/osebo do Siem Reap-a...175km), in ga nikoli docakala. Ves cas so imeli neke izgovore- najprej, da se mora nabrati vsaj 10 ljudi, nato da cakajo voznika...skratka na koncu smo se tako razjezili (9 se nas je ze zbralo- ostale so prepricali, da vzamejo taksi), da so na koncu tudi nas napokali v dva taksija za isto ceno. Rezultat: zelo nizka cena za voznjo s taksijem, a cakalni cas vec kot uro. Po cca dobrih 2 urah, sva bila v mestu. Prehod meje, cakanje busa in vsa ta voznja je terjala svoj davek- skoraj ves dan.
Za kaj drugega kot simpl praznovanje Patrikovega rojstnega dne, casa zal ni ostalo. Sva si pa privoscila eno izmed najboljsih restavracij (kjer narocis meni za 2 osebi in dobis 2x meni za 2 osebi in to stane 36USD!). Seveda vec kot pol nisva zmogla pojesti, sva pa za piko in i, nasla celo torto, oziroma tortici. Upih sveck in skrite zelje. Sine, naj se ti skrite zelje izpolnijo! HAPPY BIRTHDAY. :):):)
Ni komentarjev:
Objavite komentar