Huaihua 怀化 - Jishou 吉首- Miaozhai Dehang 苗寨德夯 26.4.-28.4.

  Zjutraj sva se vsedla na vlak in odpeljala proti mestu Jishou in ob 14:20 že peljala z avtobusom naprej proti vasici Dehang, v kateri živi manjšina Miao. Manjšina Miao je znana predvsem po matriarhatu, kjer glavno vlogo družine predstavlja ženska. In dejansko so vsi finančni posli tekli preko ženskih rok. :)  

Prihod do vasice pred vasico in gromozanski most - višine in dolžine se ne spomnim, je pa ena izmed turističnih atrakcij - izbereš lahko dvigalo (plačilo ni nizko) ali vzpon in vstopnina. No, odločila sva se, da nadaljujeva proti vasici, tudi zaradi deževnih kapljic. Dva moška sta pristopila do naju in ponudila prevoz, ker je še dolga pot (5km) in bolj kot ne neprehodna. Čeprav sva mislila, da gre za 'lupljenje' turistov, se je potem res izkazalo, da peš ne bi daleč prišla oziroma bi bila od peta do vrha glave blatna. Deževje naredi svoje in plazovi niso redki v teh koncih. Zaradi ažurnega popravljanja ceste, smo čakali, da so se bagri in kamioni umaknili, ter za teh 5 km potrebovali pol ure. Sobo sva dobila v novo zgrajenem hotelu, ki navzven sploh ne izgleda kot hotel. Tretje nadstropje od štirih, na katerem so po tri velike, lepe, čiste sobe. Zanimiva je bila številka najine sobe 328 (sosednji dve pa 308 in 318). :) 

 

Ker je bila še slaba polovica dneva pred nama, sva se sprehodila po vasici (pozabila sem omeniti, da pred vstopom plačaš vstopnino) in na bližnji vrh, na katerem stoji pavilijon.

     

 

  
Očarana sva bila nad vasico in njihovim prikazom poljedeljskega življenja, zanimivo gugalnico, totemom in vrati, ki odganjajo zle duhove pred vstopom v vas.
   
 
   
 
   
 Petelini in kokoši ob vsločenem mostu, ter 'razgibalni' park in na 'uličicah' vasice prodajalnice.

 

  

 Naslednji dan sva si najprej ogledala predstavo - ples, petje in darovanje bogovom. Gre za animistično verovanje, bogu rodovitnosti in plodnosti, zaključek same predstave pa bolj kot ne podoben obisku cirkuške predstave. Ta del nama ni bil preveč všeč. Predstava je del vstopnine v vasico, zato doplačilo ni potrebno.

Po predstavi pa sva se odpravila na najboljši treking in prehodila v eno smer 6.669 stopnic, vmes preskakovala reko po skalah, občudovala slapove, stala na ploščadi WenTianTai, na kateri je pesnik postavljal vprašanju nebu (dejansko je res tako visoko, da nizki oblaki prekrijejo vrh) in se ob prihodu nazaj podala še do enega čudovitega slapu.

        

    

Ko sva se pričela vzpenjati sva gledala in občudovala višino teh goratih osamelcev, na koncu sta stala na enem izmed njih - visoko, zelo visoko. 

  

Treking na vrh osamelca nama je vzel 2 uri, spust nazaj v vas pa 3 ure in pol. Imela sva veliko opraviti s preskakovanjem vode, ki je poplavila potke - nanosila sva kamenje, pa kljub temu prišla z vodo v čevljih. Še sva imela nekaj energije in predvsem dnevne svetlobe, pa sva zavila proti slapu Liusha pubu 流沙瀑布, ki pada v globino z višine 216 m in je en najvišjih na Kitajskem. Vsa utrujenost, ki je prišla za nama, je ob pogledu na mogočni slap izginila. Pripravljenost na možnost dežja in palerine v nahrbtniku, so nama omogočile, da sva šla okoli slapu. Bučenje, veter in pršenje, a spomin takšne moči narave, bo ostal za vedno.

  

  

Vrnitev skozi vrata, ki ščitijo vas pred duhovi,... duhove sva pustila zunaj in za konec dneva poklepetala z lastnico hotela, ter utrujena padla v posteljo.